sobota, 23. april 2011

AD srečanje

Ni bila važna količina, mi smo se imeli fino. Mi smo se zabavali. Tudi me smo se zabavale, kar se nam je tolikokrat ponesrečilo reči. Kljub pikcu.


Tako ponosno sem danes gledala s čokolado oblito torto.
Jajca, ki so se preobrazila v pirhe so letos to storila popolnoma naravno. Brez tistih vpadljivih modrih, rdečih in podobnih barv. Samo z olupki rdeče čebule in nabranimi rastlinami. Brez mene. V štumfih.


Tam nekje na popotovanju do Ljubljane sem se izgubila. V zgodbi Viharne noči. Ko sem že od daleč zagledala znano postavo. Takrat sem vedela, da se nekaj le bo sešlo.

Seveda sem se smejala že na daleč, sem stekla v objem in se sesedla na tla z vsemi natovorjenimi stvarmi.
Jaz sem nehala čakati že v trenutku, ko sem prišla tja.
Želela sem si samo en fin dan. Nič drugega. Prijetno druženje.
In takšno sem tudi dobila. V Tivoliju na pol v senci s slamnikom na glavi in dekco pod nogami.


Saj pravim, fino je bilo. Z vsemi neumnostmi, kot so stanje na turkiznih allstarkah. Sem velik otrok po srcu in pravim, da sem komaj polnoletna. Čeprav bom še letos zamenjala prvo številko spredaj. Ampak o tem še ne govorim na glas, dokler ne bo prišlo preblizu.


Activity je daleč naokoli najbolj zabavna igra. Res daleč. Čeprav včasih iz glave potegnem takšne besede in besedne zveze na katere pri belem dnevu nikoli ne bi niti pomislila. In baje je prišla ven tudi Activity 2. In taktiziranje ni zabavno, ko na koncu vseeno vse prehitim.
Čeprav smo za najlepši prikaz izbrali "ljubezensko pismo". S pantomimo.

Zapeljivo žretje.
Po dolgih urah, je še eno dekle priletelo za pol urce in odhitelo dogodivščinam naproti. Tista iz mesta, kjer stoji grad na vrhu preveliko stopnic. Klara, pravzaprav.


Lakota pa premaga tudi vse sladke prigrizke in čas je bil za novo družbo in obilico smeha.
V toliko letih in kolikokrat sem šla mimo Bi-kofe-ja, me močno preseneča, da se nam ni uspelo nikoli ustaviti. Res me preseneča. In macaroni so kult. In ne makaroni. Tiste pisane slaščice, ki pridno nastajajo izpod rok/strojev francoskih mojstrov in se prodajajo po izredno visokih cenah.


Čakanje je vedno del vsega. V vsakem primeru in povsod čakaš.
Ampak zdi se ti, da za trenutek vse hitreje mine, če nekdo sedi poleg tebe. kljub temu, da ti zmanjka vseh besed. Da sediš na rumeni klopci ob stopnicah in zreš v kazalce ure, ki odštevajo čas.
In, ko vlak odpelje se ti zdi grozno, ker še vedno nekoga pustiš za seboj. Ob vsem čakanju. In ne moreš čisto nič narediti.
Pogledala sem kaj pomeni, ko se pojavita enaki številki. Čeprav se mi te stvari zdijo najbolj butaste, me vseeno vedno zanima kaj pomenijo.
Dolgo te bo imel rad.
Nekomu si všeč, pa tega ne opaziš.
Čaka te.

Enrique Iglesias - Donde Estan Corazon


Ni komentarjev:

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...