Saj ne, da bi kaj spremenilo.
Začela sem s čajem Sončev pozdrav. Prepevala sem si Here Comes the Sun.
Le svetleje je bilo. Nič sonca.
Sem pa opustila to misel in uživala v dežju. Sredi gozda sem se ustavila in prisluhnila zvoku, ki je postajal vedno glasnejši. V sorazmerju s tišino, ki sem jo naredila. Zvok komaj slišnega dežja.
Posledično sem si začela pomrmravati Singing in the Rain. In ne samo to. Še vedno se zabavam z dežnikom v eni roki in povodcem v drugi. Vrteče se v ritmu melodije.
Ena mimobežeča veverica. Ena radovedna srna. In ena mrtva črna mačka.
Po drugi strani pa. Pojma nimam kaj bi rada počela. Res. Pojma nimam. Nimam čisto nobene želje. In ko mi je bilo to vprašanje zastavljeno mi na pamet ni padla niti ena sama stvar. Niti ena.
Poleg tega pa nimam zadanega cilja. Opustila sem vse načrte.
Film William & Kate je bil kot na hitro napisana nedokončana in skupaj vržena zgodba. Romantiko in vse so zgubili med hitenjem dogajanja. Ker mislim, da so ga ustvarili Američani in nekako ne zaznajo in znajo ustvariti evropskega kraljevega dogajanja. Vsaj ne tukaj. Poprisiljeno je.
Ampak imam pa željo gledati poroko jutri. Tisto iz resnične pravljice. Vsaj za en dan.
Poleg tega obsedeno gledam How I Met Your Mother. In se mi ostale serije zdijo totalno bedne. Že tretjič sem se lotila zadnjega predvajanjega dela Vampirskih dnevnikov pa se mi še zdaj ne sanja o čem se gre. Komplicirajo. Čisto po nepotrebnem.
Ni komentarjev:
Objavite komentar