Kar ni veliko stanje, ampak velikostanje kot velikost+anje.
Zjutraj je tako mraz, da se malo tresem. Popoldne pa tako vroče, da ne vem kaj bi sama s seboj. Pa kaj za vraga je to? Saj smo šele aprila.
Tako, da sem preživela v zimsko-poletni opravi, kar je po novem spomladansko. No, ne čisto tako sveže kot so listi na drevesih ampak bolj sveže kot tisti, ki so še ostali na tleh.
Ne morem verjeti, kako se je vse razbrstelo. Še predkratkim ni bilo čisto nič zeleno.
Za vratom sem nosila svetinje smrti. Za k indijanski oblekci. Z kvadratasto plapolajočo jopico. In svetlečo modrim trenčem.
In soncu sem kazala hrbet na rimskem zidu.
Potem pa se skrila v senco iglavcev na bolj severni strani.
Tiramusujaste violične stavbe.
Skratka uživala sem v sončnem dnevu. Prevročem za april.
Kaj naj si človek misli, ko sliši nekaj v smislu: "Ko boste to praktično potrebovali, če boste", pri pradavanjih o grafičnih pripravah.
Slovenski šolski sistem hoče izučiti en kup teoretikov. Teh pa imamo že na pretek. Pa še ti tonejo ubogo predalpsko državico.
Minute preživete pot tušom se sprevračajo v miselne presežke. Pa ne toliko v pozitivnem smislu, kot se mogoče sliši.
Imam cele obrede kreganja in dogovarjanja sama s seboj.
Ker se moram prepričati in pregovarjati, saj tok teče prav prosto po prešernu in me včasih spravlja ob živce. No, precej bolj redno kot včasih.
Skratka iz tega nastane potem skoraj polglasno kreganje.
Saj se ne čudim, če se to samo meni dogaja.
In potem imam drug "problem". Skratka samo kreganje je nastalo na podlagi današnjega deja vu-ja. Ker prvotni problem je v tem, da sem imela deja vu deja vu-ja in mi ni čisto jasno kako to lahko počneš. Ker sem videla tisto, kar sem že enkrat mislila, da sem videla oziroma hotela videti. Pa sem bila dobra prepričana, da se bo zgodilo. Seveda se ni, kakopak.
Tako, da sedaj sem v dilemi ali je to zgolj deja vu deja vu-ja v sanjah ali samo deja vu deja vu-ja misli. Takšnih, zaradi katerih se že nekaj časa potem kregam sama s seboj vsak večer.
Ampak tudi, ko se prepričam, da pač tako ne gre več naprej, se teden kasneje pojav star vzorec.
Očitno se bom morala zavestno prisilit in kontrolirati vse. Kar se dogaja v glavi, ker trenutno vse skače naokoli kakor se jim zljubi.
Na koncu tako nisem povedala čisto nič. Razumljivega.
Ni komentarjev:
Objavite komentar