Kroglasta funkcija

Nekje na poti domov. V napol zamišljenem stanju, se je pred menoj pojavila oranžna vrečka. Pred menoj se je pojavila Urša Jerkič. Vsebino svoje torbe je nič kaj sramežljivo razkazovala širni Ljubljani. Pardon vrečke. Potem pa je v križišču izginila v drugo smer.
V njeni roki se je pozibavala druga modna pregreha novodobnih modnih blogerjev. Jil Sander plastična vrečka/torba.
Pod prvo štejem Candy bag, Furlino prozorno barvasto plastično torbo. Če se vam sploh sanja o čem vam pripovedujem. Ne bom pa se spuščala kako neuporabni se mi ti dve vrsti torb zdita in grozno dragi. 130€ za plastično vrečko. Resno?
Sedaj sem pa pokvarila cel trenutek pripovedi.
Sicer je pa to čisto včerajšnja novica. Da se Ellina kolumnistka sprehaja s kričeče plastično vrečko po Ljubljani.




Tole je bilo čisto preveč podatkov o Ljubljanskem utripu ulice. Sedaj se vračam k sebi.
S prevozom zjutraj. Z obupanim izrazom na obrazu, ko sem poskušala slediti, ko bi vedela čemu.
In ja, šele ko obupaš se zgodi. In asistentka za matematiko se na koncu po pol ure čakanja končno prikaže. Ko smo rekli, da bomo šli rajši na kavo. Pa nič.
Ah, ta faks. Kot miška sem se hitro počasi izmuznila.

In malo manj kot debelo uro potem čakala na vlak. In že nisem vedla, kaj bi sama s seboj. Noge sem stegnila. Pokrčila. Naslonila. Nabasala sem se na steno. Se odmaknila. Pograbila knjigo. Malo brala. Malo poslušala ljudi, samo noben ni pretirano govoril. Malo sem prazno strmela pa sem bila doma še prej kot bi si mislila.
In si naredila okusno kosilo. Lepo v miru in počasi. Ker za večerjo sem dobila palačinke. In se jih občutno prenajedla. Za danes.

Zavrtela sem si nov del serije in si rekla, da bo jutri nov dan ter se odrinila naprej.

Kelly Family - Ares Qui