nedelja, 3. april 2011

Otroška razposajenost

Vsi kdaj vozimo naokoli otroka v sebi.
Nekateri dobesedno. Ko opazujem te dogodivščine skozi okno.

In ko smo že pri otroški razposejenosti, ne vem ali sem že razpravljala o Smrkcih.
Pa ne tistih kul, ki jih mi poznamo. O tistih amerikariziranih.
Dejansko besnim vsakič, ko vidim reklamo. Nekako že, ko samo vidim naslov povezave do predfilma.
O šit. Američani so na splošno gledano tako glup narod. Tako blazno, so nespametni, da kar glava peče.
Iz Smrkcov so naredili katastrofo. Vzeli so eno najbolj poznanih risank kar marsikatere generacije in poskušali ustvariti uspešen film.
Resno!!?
Kot prvo so jih preobrazili v 3D animacijo, ker risati se ne da več. Očitno.
Potem so jih postavili v New York. New York!? Dodali igralce, ki igrajo najbolj butaste vloge v butastih filmih ter jim dodali tipično ameriške lastnosti. Ker Smerketa ni Marilyn Monroe.
No, če česa ne maram so to definitivno "sodobne" predelave klasičnih stvari.
Podobno obupna kot filmski Smrkci pa je "nova" podoba Životinjskega carstva. Zmrazi me vsakič, ko v trgovini vidim čokolade z novim ovitkom.
Zakaj!? Kaj jim je bilo tega treba?


Sama vse bolj ugotavljam, da so mi klasične metode vse bolj in bolj všeč. Dejanskom me tehnologija niti tako ne gane. Saj je fino in fajn. Ampak kaj pa smo mi brez tehnologije? Kaj smo mi brez elektrike - navadne ničle. Predjamski ljudje.

Ta modra bitja so me čisto vrgla s tira.
Pravim, da se produktivni dnevi zdijo tako blazno dolgi. Pozitivno dolgi.


Ponosno sem speljala projekt, da predčasno neham hoditi ob petkih v Ljubljano.
Samo še jutri ga moram predstaviti.


Če izgledam zasanjano odsotna, je to samo iluzija. Sicer ne vem čigava.
Mene sanje tako rade preganjajo.

3 Doors Down - When You're Young


Ni komentarjev:

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...