Saj se razume sarkazem.
Čutila sem mraz. Še sedaj ga, pa se skrivam pod dekco. Poleg tega pa me je veter odnesel s seboj.
Čeprav je bilo včeraj hujše, ko sem komaj lahko odprla avtomobilska vrata. Po nekaj poskusih je uspelo in vsa zadihana sem se usedla v notranjost. V varno zavetje. In poslušala pljuske kapelj ob streho.
Danes pa sem samo premraženo stopicala naokoli v napol črnih balerinkah. Ker sem gledala vremensko napoved, a nisem videla prav ničesar. Sploh nisem pogledala.
Naša, no naša sosednja hiša je tako vintidž. Z magnolijo za njo je čudovita. Z zeleno in rožnato ter zarjavelo ograjo. In gorami za kuliso.
Kaj bi si človek še želel?
Precej pestro je bilo pri nas. Psiček je dobil novo ležišče zunaj in je cela družina sodelovala. Vključno z vsemi starimi starši. Tolklo se je. Merilo. Polagalo plošče. Kopalo. Nakladalo. Računalo. Vse.
Ampak prevoz od točke A do točke B s "šajtrgo" pa je najbolj zabavna stvar.
Prebrala sem najboljši stavek: "Mnogi tekajo za srečo kot raztresenec, ki išče svoj klobuk - pa ga ima v roki ali na glavi."
Ni komentarjev:
Objavite komentar