Čisto nič. Res čisto nič normalno ne dela na teh "oknih". Sam prepih je. In nikakor se jih da nadgraditi ali pa zamenati za nove. So ravno takšna, kot tista, ki se zračijo še kot te ni doma. Ker takrat nastane še večja štala.
Tipkarski stroj si bom umislila ter polaroid in bom živela srečno do konca svojih dni brez elektronike. Še vedno mislim na pisano Diano F+. Z instant hrbtom.
Ampak to tako ali pa tako ne funkcionira, saj si prisiljen sodelovati s sodobnim načinom življenja.
Luna je sedaj polna in še vedno zija iz istega mesta kot včeraj. Le da je žareče rumena. Oh, luna.
Poleg tega pa sem tak bloker, da človek komaj verjame. Da jaz komaj verjamem.
Meseci, katerih število izrečeš na glas, ko so še na začetku - se zdijo grozno dolgi. Ampak, ko je enkrat mimo in gledaš nazaj, ne veš kdaj je pravzaprav minilo.
Ja, Američani so uradno nazaj. Tako uradno, da sem namenoma naletela na njih na Čopovi. Za nekaj dobrih minut.
Ni komentarjev:
Objavite komentar