Dežne kapljice na pregretih tleh

mood: nasmejano in polno optimizma

Dežuje. Sploh ne vem več kdaj je nazadnje deževalo. Saj ne, da bi na splošno oboževala dež, ga ne. Ampak zdajle mi je prav pasalo biti zunaj na dežju, na terasi.
Ko čutiš pregreta tla pod nogami in dežne kapljice, ki nežno padajo na tvoja ramena. Ti pa samo zreš v to prelepo noč.
Če bi bila drugačne volje, bi zdajle samo z namrščenim obrazom zrla skozi okno in se spraševala, zakaj za vraga dežuje, ampak ne. Trenutno zrem v svet z veliko mero optimizma in velikim nasmeškom na obrazu.

Sicer ne vem čisto točno zakaj taka volja in tak nasmešek. Ampak mogoče pa je svet preprosto lep, če ga pogledamo skozi rožnata očala. Pa tudi, če smo sami doma za računalnikom na petkov večer.

Končno sem si pogledala celotno serijo Seksa v mestu. Mogoče si bom v kratkem še enkrat pogledala film.
Mogoče sem zaradi tega srečnega konca takšne volje. Ker sicer nimam trenutno nič od tega, kar imajo oni.
Ampak mogoče me naredi srečno tudi samo, če so ljudje okoli mene srečni (v mejah normale seveda, ker drugače imam ponavadi že dosti njihove sreče in se sprašujem kaj je narobe z menoj, da tega nimam).

Delam tudi na spletni strani. Seveda gre vse skupaj počasi. Ampak mogoče bom pa prislužila kakšen evro. Mogoče si bom resnično umislila nov prenosnik.
Ampak kaj, nikoli se ne ve.

Nikoli se ne ve kaj nas čaka čez nekaj trenutkov...

Xplozion - Ljubezen iz šolskih dni

Jaz in moji glasbeni izbori... brez komentarja...