Že tako nimam čisto nobenega veselja ali pozitivnega mišlenja o tem faksu in potem mi še bolj zbije, kar je sploh še ostalo.
Najrajši se nikoli več ne bi prikazala tam.
Ampak na srečo je potem vsaj moj mali kosmatinec prišel do mene. In mi z navdušenjem pokazal, da bi šel ven. Pa je bil svet takoj drugačen.
Kakšno veselje znajo psi prinesti. Čisto tako mimogrede.
Pa sva izkoristila dan in se odšla namakat v bližnjo reko. No, Ron je navdušeno skakal, jaz sem samo uživala v navdušenju in metanju palice v vodo.
Koliko veselja. Človek sploh ne more verjeti. In to znova in znova.
Palica povzroči veselje. Valjanje po mivki pa evforijo. In potem iz labradorca za nekaj trenutkov nastane še en mešanec z ovčarjem. Ko se zmoči pa je spet moker črn pes.
Ko se vrnem domov pa spet zapadem v rutino v katero sem se ujela v zadnjih dveh dneh. Popolnoma nič mi ne gre od rok.
3 komentarji:
Se opravičujem, če je preveč osebno vprašanje, ampak zakaj vstrajaš na tem faksu če ti je takšna muka? Razmišljaš o prepisu? :)
Drugače pa super blog. Prva stvar, ki jo zjutraj naredim je, da preberem tvojo objavo. :D
Uživaj!
Oh, to se tudi sama sprašujem in si ne znam odgovort na ta vprašanje.
Ampak ja, razmišljam.
Hvala. :D
Kako prikupen kuža
Objavite komentar