Danes je najdaljši dan. In danes je poletje. Res?
Še maja je bilo hujše poletje. Ampak se ne bom pritoževala in uživala v času nesoparnega ozračja.
Učenje. Navsezgodaj. Klela sem maturo. In še vedno jo.
Samo še jutri in pojutrišnem. Potem pa se poslovim od dijaškega življenja. Recimo.
Že sedaj uživam zadnje trenutke "mojih" Križank. Mesta kamor te popelje vsako potepanje po Ljubljani. Do Križank, pa čeprav po nesreči.
Pesmi v Glee mi povzročajo kurjo polt. Dobesedno.
Ugotovila sem, da so edina zanimiva stvar. Po tem, ko sem pogledala prvo polovico sezone bolj na hitro. Oseba, ki mi je zanimiva je noseča navijačica. Ostalo zanemarjam, razen pevskih točk.
Umetnostna zgodovina. Nadležno črvičenje pred ustnim delom. Komisija je bila prav zabavna. Režunova in Plemenitiaš, plus še neka. Rokoko. Žanr na slovenskem. Panteon. Šlo mi je tako, da sem profesorico navdušila, profesor je pa pripolnim nekaj v smislu, če obstaja sploh kaj, kar ne znam. Smeh.
Resnično bi lahko še malo razpravljala, če ne bi bili vezani na čas. Pa že tako smo na koncu prišli do seminarske in razprave da moram iti v Narodno. Res moram iti v Narodno, se strinjam. Pogledat stalno zbirko, da vidim Kolo Jame in še tisto razstavo z ilustracijami. Mogoče bi jutri zavila. Hmmm.
Rabim nekaj takšnega. Ker sem prišla do spoznanja, koliko me je naučila umetnostna zgodovina in kakšne poglede sta odprla likovna teorija in risanje. Prav srečna sem, da zaklučujem likovno gimnazijo. Ker brez vsega tega bi... nekako ne vem kaj bi. Bi bila izgubljena? Zdolgočasena?
No, verjetno bi mi nekaj manjkalo. Ne verjetno, definitivno.
Ne zamenjam nič za vse to. Neprecenljivo je bilo.
Sedaj poznam male drobne skrivnosti. Lahko ločim posamezne slike in jih uvrstim v obdobja. Prepoznam motiv, avtorja ali pa vsaj nekaj.
Čeprav že same slike me očarajo. Ta ogromna poslikana čudesa. Umetnost je res nekaj, kar človeka izpopolni. Prav zagotovo.
Nikoli ne bom šla mimo nečesa, ne da bi se za trenutek ustavila. Vsako sliko si bom ogledala in občutila nekaj. Vsaj tisto malo kar je avtor velikega vložil v to. Imela bom nekaj občutka za estetiko, za nekaj, kar bo svet polepšalo. In nihče mi ne bo tega vzel. Nihče mi ne bo uzel umetnosti.
Kot je rekel profesor, sedaj poznamo abecedo. In iz posameznih črk lahko sestaviš besede in iz posameznih besed, zgodbe. Upajmo, da bomo tudi mi zapisali delček zgodovine.
Ustvarjanja ni konec. Ustvarjanje se komaj pričenja. To je bil le začetek. Ostalo še pride.
Celine Dion - Alone
Ni komentarjev:
Objavite komentar