Sprejemci

Še med časom pouka se nisem sama od sebe zbujala ob 6ih. Danes pa sem se kot iz topa pobrala iz postelje, misleč da sem vse skupaj že zamudila. Ampak sem razočarano ugotovila, da sem bolj prezgodnja kot ne.
Večna pot. Gozdarska zadevščina in že sem stala tam, še z eno, katere oče me je spraševal, če grem tudi sama na sprejemce. Iz Slovenj Gradca.
In že smo stali tam vsi preplašeni z vsemi pripomočki v rokah, ko so nas posedli in nam razdelili šifre. Ena. Sedem. Sedem.
Nekaj abstraktnega. Logo. Kolaž.
Z temami, katere komaj dojemaš. Harmonija giba plesalca. Dramatičen odnos na morju. Restavracija zdrave prehrane. Problem, mehiški zaliv.
Saj ne rečem, da ne bi nič naredila, ampak pojma nimam, če bo navdušilo tudi ostale. Mene je precej navdušil moj levi sosed. Ob takšnem ustvarjanju se pa človek resno zasekira. Ampak saj bo.
Od devetih do treh. Popolno mučenje. Izčrpanost.
Jutri pa še zagovor, ki me sicer še bolj skrbi kot to danes. Nisem ravno izvrsten govorec, razen zelo občasno.

Na avtocesti mi je zabavno, ko avtomobili kar plešejo. če bi od daleč opazoval, kako harmonično se premikajo, ko recimo dva hkrati zapeljeta notri in en ven v istem trenutku. Prav zanimivo je. In izgleda, kot bi bilo storjeno z eleganco, ali pa samo jaz tako dojemam. Mene to resno zabava. Vsaj popestrim si vožnjo, da se ne dolgočasim na poti domov, ki je sicer precej hitro mimo. Ampak ta del poti imam sedaj redno na urniku.

Ostali del danes pa sem precej prespala ali prepočivala. Fuč sem bila. No, saj sem še vedno. Tako, da se grem psihično pripravljat še za jutri in močno upam, da bom kmalu na vrsti, ker mi ni do čakanja, saj to počenjam vedno in povsod.

Kekec - Kekčeva pesem