nedelja, 13. junij 2010

Sedenje sredi bršljana

Zadnje čase se moje objave začenjajo ali končujejo s podrobnimi opisi ali komentarji filma. Tudi tokrat.
Dear John. Seveda sem že v začetku navdušena. Zaradi igralske zasedbe. Channing Tatum in Amanda Seyfried. Potem pa še, ker je to zgodba Nicholasa Sparksa. Scenarij po njegovem romanu.
Ne vem kako jim uspe, ampak v teh filmih neverjetno čudovito in posrečeno ujamejo svetlobo. Trenutek. To me izredno navdušuje. Odsev na steklu avtomobila. Polna luna, mesečina. Trenutki na plaži.
Čeprav se z The Notebooka ne more kosati, je dober film. Z zanimivo zgodbo, avtističnega očeta, ki zbira kovance. Sina, ki je vojak. Za nameček je spet nesrečni 11. september omenjen. In dekleta, ki ima prav zanimivo osebnost.
Še vedno bi rada staknila nesojeni dvd Beležnice. Vedno grem gledati DVDje v upanju, da naletim nanj, ampak do zdaj še nisem. Nikjer.

Kako v teh filmih predstavijo ljubezen. Kot doživetje, ki te izpopolni in ti ostane celo življenje. Pa četudi traja samo 2 tedna ali 2 meseca. To je tisti del, ki smo ga obravnavali tudi pri slovenščini, Dogodek v mestu Gogi. Da te neko notranje doživetje čustveno in duhovno nahrani, da ti je to samo dovolj.
Ne morem verjeti, da sem razmišljala o slovenščini še med filmom.

Ujeta sem bila v trenutku. Na modrem zložljivem stolu sredi bršljana.
Creme caramel.

Petarde in pokanje, ki je sledilo po zmagi naših. Ni to zame, čeprav sem točno slišala kdaj je bil gol.

Amanda Seyfried - Little House

Ni komentarjev:

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...