Med vsem, kar je bilo danes po televiziji. Vključno z Janom Plestenjakom.
In bolj, ko sem napol nevede prepevala pri vsaki pesmi, bolj sem se zavedala kako grozno veliko besedil poznam. Ježeš.
Imamo najbolj prikupen printer. Res, no.
Takšnega za v žep. Takšnega, ki bi ga še v moj avtomobilčič spravila.
Zazdi se mi, kot da je današnji dan prekratek, da bi se vse zgodilo naenkrat. Mislim, da bi že uspela priti do faksa in nazaj. Da bo pojedla toliko sadja, kot ga že cel mesec nisem.
Če izpustim začetek in dejstvo, kako sem se zbudila in spravila iz postelje, lahko malce preskočim.
Poleg tega obstaja dejstvo, da sem se ob odprtem Photoshopu tako blazno dolgočasila, da sem iskala slikice za potencialen tutorial, medtem, ko je asistent stal za mojim hrbtom.
Tako ali pa tako sem pa vse vnaprej naredila. In študij naj bi bil poučen.
Pesem I'm Yours. Odmevala je v podhodu. In me napolnila.
Sklenila je tok misli, ki se je ravno burno odvijal. O današnjih in včerajšnih sanjah.
Tako resnične se zdijo v trenutku, ko se dogajajo in tako nemogoče, ko se zbudim.
Razblinijo se v nič.
Ampak bi sanjala naprej, če bi lahko. Ker ravno, ko postane zanimivo se moram zbuditi.
Saj ne rečem, da ni bilo zanimivo, samo še bolj.
Dolgo električno modro krilo, ki je poplesavala v vetru. Pardon, dolga električno modra obleka, ki je poplesavala v vetru.
Izkupiček današnjih videnih srn. Štiri.
Zamrznila sem maline, na prav poseben način. Pojedla sem skledo jagod z malinami in robidami.
Delila sem jih z vsemi prisotnimi v hiši. Zapila printer in mamici poklonila rožico za materinski dan.
Vse to sem naredila v enem samem dnevu. In še več.
Samo, ne vem kaj.
Ni komentarjev:
Objavite komentar