Samo nisem imela časa, da bi šla pogledati.
Aja, fleshmob je izraz za skupino ljudi, ki se zbere na javnem mestu (velikokrat so to železniške postaje) in za kratek čas prikaže neko navidezno, lahko tudi dokaj nesmiselno dejanje - največkrat plesna točka. Na prvi pogled izgleda kot, da se vsak mimoidoči pridruži točki, čeprav so za nastanek "kriva" povezovanja prek socialnih omrežij. Nato se vsi razidejo kot, da se popolnoma nič ni zgodilo.
So pa nemenjena oglaševanju nečesa ali pa kot opozorila na kakšne dogodke.
Če ste gledali Evrovizijo lani so vmes predvajali fleshmob.
Vreme je načelemo super in fino, dokler se zjutraj ne postaviš pred omaro in tuhtaš najboljše možnosti za preživeti dan.
Zjutraj sem malce dregetala od mraza pa sem bila oblečena kot celo zimo. No, en pulover manj in 10°C več. Popoldne pa sem se kuhala v vročini. Sonce je že kar dodobra žgalo.
Sedaj lahko zopet slikarim z mobitelom. In uživam v sončnih vzhodih.
Ne vem zakaj, ampak nekako se mi zdi, da so vzhodi še lepši od zahodov. In nekje ob tej misli sem se ujela na misel o morju. O tem, kako je najbolje vstati, ko se sonce nežno dviga in oditi na plažo. Popolnoma prazno plažo. Zaplavati in pozdraviti sonce in nov dan. Ko nekje daleč za menoj še vsi spijo in sanjajo sladke sanje ter zamujajo najlepši del dneva.
Ni komentarjev:
Objavite komentar