List papirja

Kaj je to, da se trudiš priti na faks. Da se sprehodiš v miru. Še pol urce prej pred začetkom prideš. Čakaš v miru. Malce pomalcaš. In potem prideš do vrat naslednjega predavanja in vidiš velike črke na belem listu papirja, da so vaje iz danes prestavljene na jutri. In da to pomeni še dodatni dve uri čakanja.
Ja takrat sem se samo sesedla na tla. Dobesedno.
In se spogledala s kolegico ter prijela za glavo. Res, to ni res.
Kaj ni že dosti en zdravniški pregled za prvega aprila ob pol osmih zjutraj. Se šalijo?

In ob obupanem sedenju na tleh je padla ideja. Ideja o izletu na morje. Poleg vsega pa je le bil lep in sončen spomladanski dan.
Pa naju je zatrl vozni red že v začetni fazi. Do Kopra prideš lahko samo s 4 vlaki na dan. Fino?

Pa nič, če ta butast dan ne sodeluje z nama. Vsaj trolo sva ujeli. In se sprehodili naokoli. Vsaj to, ane?

Norim. Vse se ruši.
Poleg tega pa kako naj imam še voljo do faksa, če me vsak dan znova in znova pusti na cedilu in razočara. Niso vsi govorili, da se iz napak učimo. Da ne tlačimo več roke na štedilnik, ko se opečemo. In zakaj so nekatere stvari potem izjeme?

Far east movement- Rocketeer