In, da sem bila lani v veliko bolj neprisebnem stanju. Čeprav je bilo precej zanimivo. Ker je bilo na prostem in ker je bilo kasnjeje.
Nočem, ne morem in ne smem...
(Tabu - Nebo nad nama)
In danes je bilo neverjetno. Prvi koncert Tabujev letos - blazno dolgo sem potrebovala.
Ker meni so Tabuji kul. Blazno kul. Všeč so mi pesmi. Všeč so mi besedila. Všeč mi je vzdušje.
Rada obstanem v množici in prisluhnem petim besedam.
Dovolj čakanja v vrsti hočem te imet
(Tabu - Divje)
Tam sedim in poslušam. Delimo in pripovedujemo zgodbe. Smejimo se ob zagatah.
Prisluhnem zvoku znanih pesmi, ki odmevajo skozi prostor. Sicer ne vidim kdo nastopa, ampak nekako ni važno. Važno, da so pesmi v redu slišati.
Drugi band. Tretji band.
Zadnji je preval neke avtorske pesmi, katerim nismo posvečali pozornosti. Izgledalo je, kot da prostor funkcionira popolnoma neodvisno od preostalega dogajanja. Ljudje so sedeli, pili in klepetali. Hodili sem in tja ter se ustvaljali s pogledi.
Sedimo in preprosto klepetamo. Ob zvokih znanih pesmi od neznanega banda.
Kot na svetu bil bi zame le...
(Tabu - Angel)
Tok misli se je vlekel ob vseh pesmih in se ustvail na vseh besedah, ki so izpisane.
Vse, kar bi lahko bilo,
s tabo bi lahko bilo,
vse, kar je lepo.
(Tabu - Angel)
Strateški premik. Vedela sem, da bom vsak trenutek zaslišala znano melodijo. In nisem se motila. Prepustila sem se dogajanju ter uživala. Uživala v čudovitem večeru.
Ni komentarjev:
Objavite komentar