sreda, 16. marec 2011

Sovica

Moram reči, da se tista knjiga, ki sem jo včeraj dobila za prebrati - prav fino bere. Moje skrivnosti.
Tako sproščeno in brez napora. Malce komično.
Začela sem na vlaku. Ampak me vročina ubije in mi postane slabo. Pa vsako jutro znova izzivam slabost. In skupaj z vročino prav hitro udarita po meni.


Nadaljevala sem med matematiko. Prav potihem in skrito.
Ne, nisem brala knjige - to je bila zgolj iluzija časa in prostora. Sledila sem snovi in vsemi determinantami. Kot je sonce sijalo zunaj. Čutite ironijo? Ne?
Pa sem se fino ugriznila v jezik, da se nisem začela smejati. Ker predavanja matematike so blazno resna, čeprav se po profesorjevem izrazu na obrazu lahko rahlo zmedete. Ampak ne smeji se. Ne, vedno. Čeprav je izraz na njegovem obrazu podoben koži žensk, ki so prestale botoks in lepotne operacije. Vedno isto je razpotegnen. Strašno, ne?
Pa sem potem navdušeno hotela narisati še sovico. In takrat sem za hip pridobila pozornost iz katedra, se pogreznila sama vase in nadaljevala z navduševanjem. Ups, bi se temu reklo. Če pa moram biti tam. Za tistih butastih 50% prisotnosti.
In ja hahljala sem se, ko se je glava tam spodaj obrnila proti klopem. In strmel je. Grozno. Naj bi še celo mahal, a nisem videla. Preveč sem bila zatopljena v dejstvo, ali se bodo tla pod menoj pogreznila ali ne. Pa ni bilo te sreče.
Pa še steklo je vse normalno.


Danes sem bila dvakrat v Guštu in samo enkrat sem dejansko jedla.
Izkupiček. Tri sošolke in dva fanta. En privesek.

Dežnik imam. Prelep dežnik. Prelepo modro marelo. Mislim, da bi jo lahko definirala kot pariško modro. Ali pa je za odtenek pretemna.
Takšna s pikicami in volančki. Ter bolj balončkaste oblike. Skratka super. Ravno zame.

In če začnem razlagati, da bi se jaz poleti sprehajala naokoli s senčnikom, ni najbolje sprejeto. Seveda še bele čikaste rokavičke za povrhu. Na sončno nedeljo ob jutranjem bolšjaku.
To bi bilo super. A lahko samo sanjam. Očitno.
Če kdo ne bo vedel kaj kupiti za rojstni dan se priporočam za en čipkast sončnik. Ja?
Mislim, da je imenovan kot parazol, ker špansko je parasol ("za sonce") in je samo poslovenjeno.
Ker ravno sem preverila, da je sončnik dejansko stvar za zaščito pred soncem, medtem ko je senčnik priprava na luči, ki ščiti pred premočno svetlobo. Lahko pa je tudi senčnik sončnik.
Zanimiva dejstva.

Glee. Originalna pesem. Samo njihova. Leo pa je težje gledati kot poslušati.


Veselim se jutrišnje predstave. Ker pogrešam pesmi v slovenščini. Ker pogrešam vse prizore. In tragiko zgodbe. Veliko petja. In veliko globoko izrečenih besed. Samouničenje. In tisto fino pesem, ko vsi trije prepevajo na odru, čeprav je razloga, da to počnejo - ne najdem boljše besede kot šokatno.

Gigantska jagoda.
Zabavam se s sovicami. Ker ne najdem barv.


Glee - Get it Right


Ni komentarjev:

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...