Pa še kuža lump je izrabil priložnost in se šel osvežit v potok. Ampak sva se pa zato namestila na travnik. Na hribček in uživala ob sončnem dnevu. Mislim jaz sem uživala, on je izgledal kot da mu je strašno vroče.
Zvok siren, ki se je vlekel čez cel dan. Od tu pa od tam. Pred menoj in nekje v daljavi. Pa tako blazno toplo in sončno je bilo.
Poleg siren je bilo prisotno še troblenje vlaka. Mogoče je danes svetovni dan hupanja vlakov. Ha. Kdo bi vedel.
Sem pa čakala na vlak. Predolgo. Klasično - imel je zamudo. In ne da sem bila že 10 minut prej tam. Pa sem opazovala goloba, ki se je prav hecno namestil. Samo v trenutku, ko sem vzela skicirko na dan, je izginil. Čudno, ne?
Doma me je čakal še del lazanje. Jaz si to čisto zares nardim za par dni. Pravi mali Garfield sem.
Martinček. Pravega malega martinčka sem videla.
Ko smo stali na postaji je lezel po tirih in se nastavljal soncu. Kako prisrčno bitje.
Alica v čudežni deželi. Začuda mi tega filma začuda še ni uspelo pogledati. In prav prismuknjen je.
Očitno je blazno moderno, da se snema filme po pravljicah. V naše kinematografe prihaja Rdeča kapica. Snemati pa bodo začeli Sneguljčico.
Kar se pa tiče tega filma. Pa blazno kul. Mislim vse je tako zmedeno in nima smisla, da se ti nakoncu vse skupaj zazdi kot da je dobilo smisel. Čeprav je imelo samo toliko nesmisla, da je preraslo v občutek, ko ti stvari postanejo malce jasne. Saj pravim, samo občutek.
Futervakati. Nogopet. Ali kakšni so že bili naši smešni prevodi
Ker če igrata Johnny Depp in Helena Bonham Carter potem lahko uganem, da bo to nekaj najbolj odtrganega. Oba blestita v svoji norosti in nihče jo ne zmore prikazati bolje.
Blazno prismuknjeno. In ja našla bom knjigo. Ker vem, da je nekje. Ker vem, da sem to zgodbo nekoč brala.
In ko sem že pri prebranih zgodbah. Dokončala sem tudi moje lahkotno branje. To se pravi knjigo avtorice, ki je napisala Strastno zapravljivko - Moje skrivnosti. Prav fina knjiga, za sprostitev. Da se malo nasmehneš in tako. Saj je predvidljivo pa vseeno. Zabavno je napisano.
Bom še kaj takšnega našla. Čeprav me še nekaj knjig čaka iz moje knjižne police. Pa do takrat se mogoče sprosti čakalna vrsta v knjižnicah. Ali pa začnejo prodajati žepnice. Nekaj bo.
Ob knjig sem pa uživala zunaj na vrtu na ležalniku ogrnjena z dekico in popolnoma odklopljena od sveta. Samo naš kuža se mi je pridružil in mi delal družbo na prostoru poleg mene.
Blazno fino sva se zabavala.
Ni komentarjev:
Objavite komentar