Gregorjevo naj bi bil znanilec pomladi. Ko se prebuja narava. In vse živo.
Dan, ki so ga včasih obeleževali kot začetek pomladi.
Lep in star slovenski praznik.
Naša tradicija gre po zlu. Rajši sprejemamo ameriško in komercializacijo. Kot je božiček izpodrinil dedka mraza.
Krščen matiček porkaflik.
Sicer po drugi strani je pa bolj prijeten praznik. Brez pompa.
To mi je nekako všeč. Jaz še vedno lahko praznujem kar hočem. Kljub vsiljenim stvarem.
Ja, to bom naredila. Svoje praznike bom praznovala. In rada bi pregledala slovansko kulturo, mitologijo. Od Triglava pa do Morgane.
Si predstavljajte, da dan začneš z masažo. Čisto sproščeno. Odsotno, tam nekje.
No, jaz sem ga. Zmasirano od glave do rok.
Če odštejem, da sem nekaj dobrih minut pred tem popolnoma znorela in iskala parkirišče v Kranju. Nikoli si nisem mislila tega, da je težje najti parkirišče v Kranju kot pa v Ljubljani.
Ampak sem ga našla in odhitela v prostor popolne sprostitve.
Masirala sem in bila masirana. In to večkrat danes. Si predstavljajte?
Ob vseh nežnih zvokih. Ob zvokih morja.
Tam so roke drsele. Gladile in masirale.
Kos mesa pred seboj. Nekako tako.
In povedal je, da vsak človek rabi dotik. Samo dotik sočloveka, da lahko živi. Saj se da živeti tudi brez tega, ampak to vodi v razna ekstremna dejanja in počutja. V precej negativno smer.
Dotik je dovolj.
Očitno sem začela delati male sličice z napisi.
Rabim nekaj lepega in luštnega. Rabim nekaj oblikovalskega.
The Bucket List. Film o dveh bolnikih. Bogatem z veliko milijardami denarja. In zadovoljnem obkroženim s polno ljubezni in družine.
Kako malo je potrebno, da človeka osrečiš. Prepotovati je potrebno cel svet, da spoznaš, da te tisto bistveno čaka doma. Videti rabiš neverjetne stvari, da vidiš kako veliko imaš tudi sam. In rekla sta, da so imeli stari Egipčani zanimiv način pretehtavanja. Ko so se postavili pred to ali imajo dovolj pravičnosti v sebi, da preidejo v raj. To naj bi se storilo z dvema preprostima vprašanjema. Si našel veselje v življenju? Je tvoje življenje prineslo veselje drugim?
To so bila najbolj preprosta vprašanja, ki so obenem najtežja.
Boginja Maat in bog Anubis, ki sta tehtala srce na podlagi peresa. Ne vem pa kje se je zastavilo zgornje vprašanje.
Zakaj bi človek imel avto z vgrajenim sistemom za bočno parkiranje, avtomatskim menjalnikom in tempomatom. Še sam naj se pelje pa bomo postali takšni kot tisti ljudje iz risanke WALL·E.
Preprečevanje nesreč nam nikoli ni prineslo koristi. In kaj ko se elektronski sitem sesede. Kdo bo pa potem vozil?
A so zebre bele s črnimi progami? Ali so črne z belimi progami?
Ni komentarjev:
Objavite komentar