Prav pridna sem, kar se tiče udeležbe.
Pred tem smo imele še krajši postanek in dostavo v Župančičevi jami. Ker pač smo bile občutko prezgodaj, še vseeno, smo opravile "krajši" šoping. Dva dni zapored že visim v BTC-ju v istih trgovinah.
Iskale smo torbo, našle pa pikčast suknjič zame in torbo v zadnji trgovini, ko smo že vse obupale.
Zamudile smo Petra Vodeta. O joj. Pa tako zabavno bi bilo izriniti 13-letnice iz prve vrste. Pomojem bi me pojedle, mi pa bi se z največjim veseljem delali norca. In ne dvomim, da se kdo ni.
Zadržane smo bile na parkirišču pred Atlantisom s katerega so nas z največjim veseljem vrgli. Ja skupine ljudi naj se ne bi zadrževale na njej. Kako zanimive izgovore imajo tej varnostniki. Samo, da ti lahko težijo pa so srečni.
Maja Keuc. Tangels. Billysi. April. Omar. Trkaj. Dan D. Agnes. In Big Foot Mama.
Carsko. No, ne vse našteto pač pa nekateri. Definitivno Omar in Trkaj. Modela sta carja. Potem pa še Dan D in BFM. Kako kul so te bendi in kako kul je, ko se ti iz nekega dela možganov na plano prikradejo besedila pesmi, ki si jih že pred časom pozabil in jih že celo večnost nisi slišal.
Uživala sem v nastopih. V ritmu glasbe. Skakanju. Ploskanju. Resnično me nič ni vrglo iz tira. Še na BFM sem se pridno borila spredaj, z nekakšnim nasmehom na ustih, ki je bil na trenutke res malce skremžen.
Ampak zanimivo je, kako vedno naletiš na iste sorte ljudi. Takšne, ki prvo vrsto vzdržujejo že od začetka in preživijo vse hudo, da dočakajo svoj naj bend. Takšne, ki so tako močno pijani, da ne veš ali se rajši odmakneš par metrov, ker izgledajo kot da bodo vsak čas bruhali, a v naslednjem trenutku so polni energije in skačejo naokoli kot zmešani in nimajo niti najmanjšega pojma kaj se okoli njih dogaja. Na ljudi s trpečim pogledom s katerimi pridno sočustvuješ. Na tipe, ki so tako pijani in tako grozno pogumni, da se kar kadi in se obnašajo kot največji kreteni, kar verjetno tudi so. In na ljudi, ki se vztrajno komolcamo in naslanjamo in trpimo, ko drugi nonstop rinejo naprej.
To pa se seveda vedno najde med najbolj zanimivo in ogleda vredno skupino. V tem primeru BFM. Grozno.
Ampak nakoncu nisem čutila nič. Vse me je tako grozno bolelo, da mi je neprestano butanje zmanjševalo bolečine v hrbtu.
Zvezdnica večera pa sploh ni omembe vredna.
In tisto kar je bilo zmenjeno je postalo prevoz. Tisto kar pa je bilo naključno pa je postalo stalno. Kako neverjetno je, da vedno ne glede na vse - pristaneva skupaj.
Ognjemet je bil pa zanimiv samo iz tega stališča, da se je dogajal za velikim reklamnim balonom in je vse skupaj izgledalo precej zanimivo. Drugače pa se je iz spredaj bolj slabo videl.
In sedeža v avtu sem bila precej vesela, čeprav bo sproščujoče spanje po tem še kako prav prišlo. Jeej.
Piska mi.
Uživala sem in se imela super. Ne glede na vse. Zadnje čase se že vmes med vsem dogajanjem ustavim in poskušam zajeti trenutek, ki se zgodi "tukaj in zdaj". Sedanjost, ki jo je tako težko ujeti. Vedno smo drugje. Pri spominjanju. Ali sanjarjenju. Pri preteklosti. Ali prihodnosti.
Zato so takšni trenutki - ključni.
Big Foot Mama - Rola se
Ni komentarjev:
Objavite komentar