Začele smo s samopostrežnim zajtrkom. Precej pozno. Precej pobrano. Za naslednji dan je bil napovedan bolj zgodnji prihod.
Metro smo popolnoma osvojile in vse prehode tudi. Izgledamo, kot da smo v Pragi več kot nekaj dni.
Hradčani. Prečudoviti parki s pogledom na praški grad. Vse se je kopalo v soncu in kazalo svoje najbolj intenzivne barve. Park poln raznoraznih dreves z vseh koncev in krajev. Čeprav so bili sami poznani in so imeli pred tem tam ananasovce in labirint.
Sadni čaj ob vonju palačink.
Male uličice in pot z hriba navzdol. Proti Karlovem mostu.
Polno uličnih risarjev. Polno drobnih spominkov. Črnobelih fotografij. Sveže narejenih slik. Z uličnim bandom, pardon mostnim bandom, ki je imel prav zabavno glasbo.
V starem delu na pici.
Mucha. Ki je očaral. Njegove ilustracije so tako blazno čudovite. Polne detajlov. In končala sem z novim koledarjem za novo leto. Jupi. Obožujem umetniške koledarje, kjer vsak mesec lahko občuduješ eno sliko.
Na klopci v parku. Pri tem stavku pa se mi zdi, da slišim melodijo pesmi V parku za gradom.
Opazovala sem detajle na hišah. Kakšna razgibana pročelja imajo povsod. Prav prijetno za videti. Mislim nobenega dolgočasja ali delovanja na sistem "po liniji najmanjšega odpora". Ampak polno ornamentov. Polno drobnih malenkosti, ki dodajo hišam, ulicam in pa tudi celotnemu mestu prav poseben privdih.
Zabavno se je pa igrati s svetlobo. Opazovati kako padajo sence. Kakšne oblike dobijo in kako spremenijo predmet.
V H&M sem končno našla tiste čipkaste hlače, ki sem jih želela poizkusiti že tako dolgo in jih nikjer niso imeli. Ampak sem jih imela na sebi. Pač prišle so smešno, ampak važno da sem jih videla. Včasih je že namen tisti, ki šteje.
Obsijani s soncem smo se sprehodili do hotela. Kjer smo bile v dilemi za nadaljne načrte. Ampak kocka je padla in odločile smo se, da gremo vsaj pogledati.
Bridge Band - Jazz Show
Ni komentarjev:
Objavite komentar