Končala sem z Ugly Betty. Si naredila urnik in ugotovila, da imam v 5ih dneh 10 različnih serij in oddaj za spremljat.
Zgubila sem se v svoji risbi. V domišliji in malih potezah velikih stvari. Misli pa so odplavale. Tja daleč stran in jih je naplavilo na stavek z začetkom "kaj, če?". Vse je sprožila pesem. Ni več tko.
Saj se vedno znajdem pri istem vzorcu. Pri istem načinu razmišlanja. Ampak se mi zdi, da se ga osvobajam. Počasi se daleč pride.
Step Up 3D. Ne bom rekla, da me je razočaral in ne bom trdila, da me je navdušil. Pač dobro mi je, da sem si film ogledala, ampak da bi skakala od navdušenja - tega pa ni. Kar je precej čudno, ker se mi ponavadi po teh filmih blazno pleše. Danes pa nič. Popolnoma nič, kot da bi bila mrtva ali pa prazna. Blazno mi je všeč dejstvo, kakšni mojstri so američani v snemanju. V vseh pogledih in efektih. Da gledalcu dobesedno zastane dih. Ker če kdo zna posneti film in prelisičiti gledalca, oni resnično obladajo. Ampak zgodba se zdi plehka. Nekje med temi "boji" sem tako odplavala, da sem se popolnoma prestrašila, ko sem se "vrnila" in vrgla očala sosedu v naročje. Tisto, ko se zdrzneš, ko priplavaš nazaj in te šokira.
Ampak Broken tango del. Se prepuščam. In rada bi še kakšen film, kot je bil Take The Lead, ker so s temi bitkami postali neizvirni. Ker ponavadi je kakšen tango ali pa salsa samo za posladek.
Moose je faca.
Pridna sem bila. Zadnje čase sem čisto preveč produktivna za moje razmere.
Še Eifflov stolp moram narisati in potem se bom vrgla v barve. In voila - bo nova podoba.
Jutri jo mahnemo na jugozahod. Na optimističen sonček.
Slišala sem glas z Otoka.
Živim od sladkarije, ker mi je nivo cukra padel pod normalno in pred posledicam se bom morala skriti. Obupno.
Madcon - Beggin You
Ni komentarjev:
Objavite komentar