torek, 14. september 2010

Fluorescentna čudežna krpica

Začela sem z velikime entuziazmom kar se pospravlanja tiče. Sesala in brisala prah na kotičkih, s kateri se mi ne da nikoli ukvarjati. Končalo se je nekje tam, ko sem začela gledati sveže epizode novih sezon.
Gossip Girl se je preselila v Pariz. Kar cenim, ampak me ne navduši. Pušča me puščobno. Zdi se mi, da vse te serije nimajo enakega učinka, kot so ga imele nekoč.
90210 je tudi postregel z novim delom, ki pa tudi ni pustil vtisa. Precej čudno je vse skupaj. Občutek sem dobila, kot da se jim je blazno mudilo s pisanjem scenarija in niso imeli več idej. Čisto preveč stvari za en del. Ker to pomeni, da bodo ostali deli precej dolgočasni.

Drugače pa nisem počela popolnoma nič. Res nič. Sploh ne vem kako to počneš, ampak izgleda nekako tako, kot da si zombi in se brezciljno premikaš po hiši gor in dol. In na vsak korak, ki ga slišiš reagiraš ter se začneš premikati v tisti smeri. Pojma nimaš kaj počneš in o čem razmišlaš. Misli potujejo brezciljno skozi možgane in jim ne posvečaš pozornosti.

Sem pa ostala presenečena v šokatnem smislu. Če že nisem v pomoč, znam biti vsaj moralna podpora in verjeti v ljudi. Če že vase ne verjamem, lahko vsaj v druge. To mi gre bolje od rok.
Kot mi gre bolje sanjariti in obstajati nekje v domišliji.

Že večkrat sem hotela omeniti video s poroke Coco Rocha and Jamesa Conrana, ampak vedno pozabim. Pa tako veličastno deluje. Vsi ti posnetki so tako hudi. Še obleka morske deklice izgleda na njej super, ker drugače nisem navdušena nad tem. Ampak ona naredi takšne poze, da samo gledaš. In glasba v ozadju povečuje napetost. Hudo.
Čeprav še vedno ne vem, kdo sploh sta. Smeh.

Omar Naber - Proti soncu

Ni komentarjev:

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...