Milni mehurčki

Melodija budilke se je zlila z občutkom v sanjah. In prehod med enim in drugim je bil prav nežen.
Dokler ni prišlo zavedanje. Ampak se je potem zgodil trenutek, ko sem zaspala nazaj. Večkrat.


Če me vprašate, pojma nimam zakaj to pišem. Pojma nimam zakaj karkoli pišem. Samo vem, da je blazno fino.
Smeje se mi.


Spomnila sem se na milne mehurčke, ki so se še vedno skrivali tam, kjer smo jih pustili.
In svet je bil bolj mehurčkast. V eni sapi.

Našla sem močno obsijano praprot v gozdu. Prilastila sem si cvet, ki je visel na cesto. In s slamnatim klobučkom bila prav primerna vremenu. Poletju.


Ostajajo še 3 pari rokav. Roke so sklenjene in vse zelene packe so odstranjene. Pardon, nadomeščene. Belo mora biti belo. Tako so nas naučili.

Kirk Franklin - I Smile