sobota, 27. avgust 2011

Sola

Še sem živa. Baje.
Vidim pa močno svetlobo. Ki prihaja z desne strani. Od obcestne svetilke.

Sem nekje v fazi med spanjem in bedenjem. Mislim da se bom še zaležala.
Ob meni ležijo plastenke vode. Ki so bile še včeraj precej smešno napolnjene.
Original brusnična ledeni čaj. Rdeča.
Cedevita. Oranžna.
Vitamin C. Rumena.
Voda. Prozorna.

Danes jih napaja samo še voda.

Res priročno. Sama doma in zbolim.
Ko bi lahko počela toliko stvari.
Kaj že?
Sedaj pa še za psa ne morem poskrbeti in se mi zdi najbolj grozna stvar.

Ker vidim njegov obupan pogled, ko ga zjutraj nihče ne more peljati na en konkreten sprehod. In mogoče zato moje stanje malo skače.
Kljub temu mi je danes nekako dal vedeti, da naj se najprej pozdravim, ko je z glavo legel na kolena in začel lizati moje roke.
Oh, te prikupne živali, ki brez besed povedo veliko več.

Stanje gre optimistično navzgor. Danes sem že gledala risanke, da sem se lahko smejala.
Despicable Me. Jaz, baraba.

Poleg tega pa sem še malo raziskovala Pottermore. Tisto nedefinirano stran o kateri se zelo na glas šepeta in vsi pričakujejo pošto.
Tisa. Samorogova dlaka. 10 ¾". Presenetljivo švisteča.
Drznvraan. Ravenclaw. Kakorkoli. Prav zabavno je. Da se malo zaposlim za nekaj minut.
Poleg tega je predstavila nekaj zelo zanimivih dejstev in ozadij zgodb. Kulj.

Berem. Knjige. Tiste zgodbe o Jadranu Krtu. Res nisem najhitrejši bralec, ampak gre.

Temperature se pridno ohlajajo. Črni kroniki ni ne konca in kraja. Naravne nesreče pa iz dneva v dan bolj grozijo.

Zaključujem z zvokom in sliko ognjemeta zunaj.

Pink - Dear Mr. President



Ni komentarjev:

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...