Dva za zajtrk. Skupaj s pol breskve.
En za večerjo. V kombinaciji z marelico in nektarino
Pa vmes češpljeve cmoke.
Ne, ni se ustavilo samo pri tem.
Kaj je s temi črički?
Danes je bilo ležerno. Z veliko začetnico.
Nekje med vročino. Soparo. In branjem knjige. Jadran Krt in njegove rastoče težave. Ni kaj.
Moram malce brati. Moram se malce zabavati.
Risanke so najbolj fina stvar. Obožujem risanke.
Tudi tistih v 3D tehniki se navajam. Edino kar me ne pritegne, je ko 2D risanke zamenjajo za 3D junake. Oblikovane kot animacijske figure.
Ne maram, kjer se iz dvodimenzionalnih likov spremenijo v tro.
Ker postanejo robotski. Postanejo brez duše.
Meni je risanje sveto. Meni je vsaka poteza narejena z roko magična.
Ker včasih se je risalo. Na veliko risalo. In vsako potezo je bil dan človeški pečat. Vsaj del ilustratorja. Tukaj pa z miško klikajo neki "strokovnjaki" na svojem področju. To niso več umetnikova dela. To je le še podoba, kako nas preganja čas. Kar smo si sami nakopali.
Saj mora biti vse skicirano. Narisano. Ampak, če so se že potrudili in ustvarili celotno serijo narisanih risanke, ne razumem zakaj jih take ne spravijo na velika platna.
Mogoče je nostalgija. Mogoče smo odrasli s češkimi risankami, ampak še vedno so to najbolj prikupno nedolžne stvari, ki so zaznamovale vsakršno otroštvo.
Najbolj grozno je pri Miki miški na tistem Disney programu. Obrača se mi ko jo vidim v 3D. Srce se mi para.
Pogledala sem dva animirana filma.
Tangled. Rapunzel, ki teoretično ni Zlatolaska ampak je Motovilka. Ker zlatolaska je tista, ki nastopa v Zlatolaska in trije medvedki. Lahko bi se naši prevajalci vsaj malo pozanimali.
In to sem preživela. Čeprav bi z največjem veseljem gledala v podobi starih Disneyjevih risank.
Pravzaprav je prav zabavna. Potopila sem se v čaroben svet. In to sem se zavedala enkrat vmes. Kako sem padla notri v risanko. Ko sem opazila svojo nogo ležati na sedežni. To je v meni vzpodbudilo nenapovedan naval smeha.
Smrkci. Tukaj se pritožujem na veliko. Gledala sem slab posnetek, ker nočem videti dobro izostrenih trodimenzionalnih smrkcev. Nočem. Pa še Gargamel je pravi. Ne!
Ne razumem zakaj vedno vse postavljajo v Ameriko. Natančneje v New York. Kot da je središče sveta.
Ali niso mogli uporabiti izvirnega jezika in izvirne dežele. Belgije. Morajo tudi smrkce amerkanizirati. Ja, jaz se družim z Američani.
Edina stvar, ki je zabavna je to dejstvo, da igra Neil Patrick Harris.
Ne gane me. Ne navduši me. Bom prebolela. Bom preživela.
Ker hočem gledati še sinhronizirano verzijo. He.
Bad Teacher. Je samo en slab film. Komedija, ki to hoče biti. Brez repa in glave. Ta film nima zgodbe. Vse je narejeno bolj na zaslužku in dejstvu, da se posname en film kot na kvaliteti.
Ni jim uspelo. Še smešno ni bilo. Smešen je bil samo Jason Segel, ampak to samo zaradi dejstvo, ker igra v Kako sem spoznal vajino mamo.
Ob sadju. Risankah. In čričkih. Je bila nedeljasta nedelja.
Jutri pa začetek še enega novega tedna.
Ni komentarjev:
Objavite komentar