Že zjutraj sem se zaletela v vrata, ki vodijo na toaleto. Tukaj mi je postalo jasno, da je pred menoj nov dan. Da moram odpreti oči in uživati. Malo čez sedem zjutraj.
S mojim pasjim prijateljem sva se odpravila do tam, kjer raste gruča dreves. Proti stvari, ki jo imenujejo gozd. Videla sva nekaj pasjih prijateljev, a noben ni bil ravno pri volji do igranja. Ob takšni uri bi jih človek popolnoma razumel.
Kloužr. Clouser. Kako to prevedeš v slovenščino. Sklep? Zaključek.
Ko sem bila drugo zunaj, sem imela s seboj beležko. Ker je vrelo idej iz mene. In na vsakem koraku sem se sčasoma ustavila in nekaj zapisala. Da ne bo odšlo.
Mogoče se česa lotim.
Moram pa reči, da je moj pes najbolj potrpežljivo bitje. Hvaležna sem mu.
Z največjim navdušenjem sem danes zabavala navihano malčico. Takšno, ki je še v fazi čebljanja. In je bila popolnoma impresionirana nad našim kosmatincem.
Jaz pa sem skakala in se skrivala, da se je prav zabavala.
In potem je prišel trenutek, ko je Ron ležal na tleh, malo dvignjen nad tlemi. Ravno toliko, da je mala Nika segla do smrčka in ga pobožala. In ugotovila, da je moker in mrzel. Kar jo je pošteno zabavalo.
Trenutek, ko sta strmela en v drugega je bil neprecenljiv.
In ko smo že ravno pri malčkih. Preko vsesplošno-rabljenega-socialnega-omrežja sem naletela na čestitke ob rojstvu hčerke. In to mamici, ki je takšne starosti kot jaz. Ki je dejansko sošolka mojih sošolk iz osnovne šole. Ali nekaj takšnega.
Nikoli jo sicer poznala, samo na videz.
In to se mi v tem trenutku zdi blazno nenavadno. Boljše besede nimam.
Mogoče sem rahlo šokirana, ampak niti ne vem zakaj.
Tri pesmi so se mi danes prepevale. Ker v prenesenem pomenu pomeni, da sem si jih dejansko pomrmravala in potihem prepevala.
Zjutraj. Nothin' On You.
Dopoldne. American Pie.
Popoldne. Teenage Dream.
Ali sploh kdo verjame, da je že avgust.
Kam gre čas.
1 komentar:
prijetno branje, morda z avgusto prihaja čas, ko naj bi zamenjala blog. Bomo videli;)
lea
Objavite komentar