torek, 2. avgust 2011

Okno banke

Danes sem lahko en malček ponosna. Čisto malo.
In to zaradi vzorčnih tekaških majic. Katere nosijo moje raznobarvne ikonce.

Na dolgo. Imamo bele vzorčne tekaške majice. Narejene z namenom, da ljudje lahko hitro vidijo, katero konfekcijsko številko bodo dobili. In te so bile do sedaj zgolj bele, pošite z raznobarvnimi šivi.
Ker so moje ikonce blazno kul. In ker jih lahko spraviš v različne barve, sem dobila projekt pri katerem sem čisto zares različno pobarvala ozadja in jih prilagodila barvi šivov. Tako so sedaj te prej-čisto-bele majice postale malce bolj zanimive.
Fino vse skupaj izgleda. Sploh, ko je videti skozi moje oči.


In danes sem bila na terenu. Na službeni poti. No, skoraj nekaj takšnega. Prva trditev bo bolj ustrezala.
Pri tem pa sem spotoma smuknila še v Pull&Bear in si kupila verižico.
Tako, ki nič. Ampak je meni vse. Stekelce.

Čufte.
Kot največji mali otrok, sem pri otroškem krožniku dobila igrače. Take fine. Milne mehurčke.

Me je pa vse skupaj ubilo. Klima. Vroče sonce. Trgovine.
Tako sem lahko samo še legla, ker nisem niti razločila več barv med seboj in niti gledati nisem mogla.
Sedaj učinek čisto počasi popušča, čeprav se še z vsemi kremplji drži.

Jutri pa prinese dekle iz Irske, zopet domov.
Tako, da nekaj irskega za danes.

Michael Londra - Danny Boy


Ni komentarjev:

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...