Ker sem rabila podoživeti. Po natanko treh tednih. Da sem lahko danes samo uživala v filmu.
In dojemala sem ga drugače, čeprav isto. Bolj kot na zgodbo in podrobnosti okoli te sem se ukvarjala s celotno podobo.
Videla sem stvari, ki sem jih prvič spustila. Dojemala sem stvari, ki jih prejšnjič nisem. Vse se je zdelo drugače pa tako enako.
Zgodba Snapa je imela isti učinek. Vse ostalo sem pa doživljala drugače. Še zlom palice sem prebolela. Filmsko. Zgodba v knjigi ostaja nedotaknjena.
Mogoče ta film rabiš pogledati več kot enkrat, da ustvariš pravo sliko.
Svetinje smrti verižica. Deathly Hallows se sliši bolje.
Words are, in my not so humble opinion, our most inexhaustible source of magic, capable of both inflicting injury and remedying it.
(- Albus Dumbledore; Harry Potter and the Deathly Hallows: Part 2)
Besede so, po mojem ne tako skromnem mnenju, naš najbolj neizčrpen vir čarobnosti, ki je spodobna povzročiti škodo kot jo popraviti.
(- Albus Dumbledore; Harry Potter in Svetinje smrti: 2. del)
Videla sem Laro. Po vsem tem času.
In bilo je, kot da je čas vmes izpuhtel.
Deseta stopnica. Tri četrt z leve. Pod dežnikom.
Nekaj sposojenega.
Something Borrowed. Film kot film. Ne presega samega sebe, je zgolj prijeten za mimogrede.
Nič kaj presenetljivo je posnet po knjigi. In govori se, da pride še nadaljevanje. Tudi v filmu ni bilo jasnega konca, samo napis "se nadaljuje..." se je pojavil. Interesantno.
Zgodba. Hh zgodba je takšna, kot bi jo že večkrat slišali pa vendar sem cel film napenjala možgane. Ne, ni tako hudo zakomplicirana.
Kuhinjo je zjutraj prav lepo osvetljevalo. Ukvarjala sem se z Pantone barvami. Sestavljala sem skupaj dolžine in širine, za kar se mi zdi, da jih bom morala v kratkem še enkrat ponoviti.
In presenetljivo sem z veseljem vstala malo čez sedem.
Vsak dan še sama sebe presenetim.
Kdo bi vedel, zakaj nože hranimo v hladilniku.
Ne razumem kaj je z Zagrebčani na cesti. Vsi, ki vozijo tovornjake po avtocesti prehitevajo osebna vozila. Kaj takšnega človek ne doživi dva dni zapored. Je pa res, da je lilo. Ravno na prehodu vremena je dež pokazal svojo moč. Ha, zabavno.
Našla sem kompas. Prav takšen, ki sem ga zadnjič videla. Tak, ki sem pričakovala, da je njegova vrednost veliko večja in da ga bom našla v Topshopu. Ne tistem televizijskem.
Ampak presenečeno sem naletela nanj, komaj nekaj dobrih trenutkov, ko sem si ga na glas zaželela. Naključje?
2 komentarja:
Jst sm ga tudi šla potem kakšen teden po prvem ogledu še enkrat gledat - 2D in mi je bil še boljši. Tudi sedeži so bili boljši, mir v dvorani in v filmu sem prav uživala. Res je enkraten, čeprav knjige ne more preseči. Je pa tako, da bi ga lahko še kr enkrat šla gledat :). Tisto, ko Minerva začara tiste kipe, ki naj branijo Bradavičarko se mi je zdelo tok kul, prav vzhičena sem bila ob tem prizoru, Snapova zgodba je pa tako razred zase :). Lep film. :)
Mislm da je drugič boljši. Niti ne vem zakaj.
Knjige nič ne more preseči, ker je prepletena z našo domišljijo.
O to je pa svetovn moment. Tko kukr tisti, ko Neville stoji na koncu mostu, ko ne morejo priti blizu.
Je lep film. Definitivno si ga bomo še ogledali. Nekoč.
Objavite komentar