Včeraj sem bila tako grozno zaspana. Po šestih ali mogoče več rundah peke piškotov. Po izdelavi čokoladnih kapljic. Po vsem. Človeka utrudi.
Skratka to sem počela v predpasniku in krilu. In sem se za pet minut ulegla v posteljo. Da si malo odpočijem. Da grem takoj za tem pod tuš in spat.
Mislite, da mi je uspelo?
Naslednja stvar, ki sem se jo zavedala je bila ta, da sem se zjutraj zbudila.
V predpasniku.
Celo noč sem prespala v predpasniku. Tako zagreta cookie mokerka sem.
Vam povem, kako me je to spravilo v smeh zjutraj. Ko sem si vsa zaspana mencala oči in stala v sobi s pomečkanim predpasnikom na sebi.
Le komu se zgodi kaj takšnega?
Avdioknjiga. Najboljša stvar za pot do Ljubljane. Ko sem sama v avtomobilu.
Ko mi nekdo bere zgodbo. Sicer to ni bilo edinkrat v tem dnevu.
P.S. I Love You. Kar v izvornem jeziku. V slovenščini takšne stvari sploh ne obstajajo.
Deseta slika. Na sprehajalno pot, 3/4 na levo.
Tivoli na lep sončen dan prekrit z puhastimi oblaki.
Čajanka. Čaj. Zeliščni čaj v zeleni Ikeini termovki. Včeraj oziroma zgodaj danes zjutraj spečeni piškoti. Deka z Egipta, ki jo vlačim povsod. In slamnik za vzdušje.
Ležerno je super. Spreminjanje oblakov zabava domišljijo.
In pogori so prepleteni s smehom, ki se razprostira čez travnike Tivolija. Sem ujeta v trenutek, ki ni podoben ljubljanskemu vrvežu , pač pa se zdi oddaljen od vsega. Oddaljen od človeku poznanega sveta. Bližje morju. Bližje dopustniškemu razpoloženju.
Srkanje čaja. Študentska hrana. Lešnikovo-čokoladne palčke.
Fotoaparat je fina stvar za zabavno. Ko počneš traparije ujete na spominsko kartico.
Ko se zdi ves svet tvoj in te nič ne ustavi. No, razen prazna baterija.
Kosilo je pomemben del dneva, ki ga ni moč izpustiti. In tukaj se najini poti razideta. Hrani naproti.
Ni ga čez domače filane paprike. Ne niso polnjene so filane.
Okopavanje krompirja.
Sploh ni zabavno v primeru, da ti štirje stojijo in gledajo pod vile, motiko.
Grozna sem, ker nisem vsega takoj pobrala, saj smo imeli kar nekaj škode. Gnilega.
In oni že vedo kaj vse so povedali in pokomentirali. Da sem si sama kriva. Da se tako ne koplje. Naj uporabim vile. Če mi prinesejo vilice. Da se vile ne uporablja tako. Da se krompirja ne sadi tako.
Zadnjič ga je bil zaboj. Danes dobra tretjina. Kaj pa sedaj? Kaj pa porečete na to.
Pa še peteršilj sem mimogrede oskubila.
Število petih lešnikov se je povečalo nekje na 20. Letos je dobra sezona, ni kaj. Kot je dobra sezona za našo hruško, kateri se pod težo sadežev lomijo veje.
Rastejo nam sumljivi sadeži. Mešanica med jabolkom in breskvo. Pikasti so.
Mogoče smo odkrili sadež življenja ali kaj takšnega. Verjetno je strupeno.
List v zvezku je polnejši za dve igri remija.
Jem še zadnji piškot. Hitro so izginili.
Ni komentarjev:
Objavite komentar