Punčara

Punca, ki čara.
Je to punčara? He.

Zaribala sem si prst. Spet.
Blazno neprijeten občutek.

Moj lasten um se poigrava z menoj.
Danes sem doživela še večji šok kot včeraj. Le, da je bila danes to samo prevara. Moj lasten um me je prinesel naokoli.
Sploh ni bilo tako hudo, kot sem sprva reagirala. No, vsaj mislim.

Vrglo me je na rit. Ne, dobesedno sem vstala na noge in oporo poiskala v zadnji steni.
Ampak šele s časoma sem ugotovila, da ni bilo tako mišljeno kot sem razumela.
Bilo je zgolj neprijetno naključje. Trik uma.

Ena stvar za drugo.
Sedaj sem si našla knjigo Žena popotnika v času. Da me odnese daleč od tu. Daleč od teh trenutkov. Ker ne bom zdržala več. Ne bom bila zmožna.
Rabim nekoga, da mu razložim. Ampak ironično je, da ne bom zmogla niti ust odpreti. Da besede ne bodo prišle iz mene.
Rabim...

Rabim nekoga, ki bo podpiral moje nore ideje. Ki bo z menoj počel neumnosti.
Ki bo šel na vrat na nos za 3 dni v neznano. Na jutranje kopanje.
Oh, kje najti takšnega?

Če bi pisala roman, bi bil naslovljen kot 'V iskanju izgubljene sreče'. Čas je iskal Proust.

Moja sreča se je izgubila nekje na poti.
Kaj pa če me ne najde. Kaj če je izgubila moj naslov?
Še malo pa bom začela kričat in skakat v smislu - "halo! tuki sem!".
Ostale je že obiskala. Sprašujem se, kje je?

Zlatko feat. Nina Pušlar - V iskanju sreče