ponedeljek, 5. julij 2010

Črna torbica

Bujenje. Saj ne bi rekla, da bi bilo zgodnjo, ampak je pa bilo.
Noben računalnik ni delal. Nič ni ubogalo. Joj.


"Misliš, da boš še kdaj slikala?"
"Ne vem, če sploh še znam. Tako dolgo je že tega."
"Še vedno znaš, Allie. Vem, da znaš. Tvoj dar izvira iz tvoje notranjosti, iz tvojega srca in ne iz tvojih prstov. Tega ni mogoče izgubiti. Drugi ljudje lahko le sanjajo o tem. Umetnica si, Allie."
Te besede je izgovoril tako iskreno, da je vedela, da ne govori tako le iz prijaznosti. Zares je verel v njene sposobnosti in to ji je pomenilo več, kot bi pričakovala. A tedaj se je zgodilo še nekaj, nekaj, kar je imelo silovito moč.
(Nicholas Sparks: Beležnica; str. 66)
Na vrtu. Na ležalniku. S knjigo v roki. Božansko.

Danes sem si močno zaželela ogrlico iz kameja, ki so jo včasih nosila dekleta in se mi zdi v današnjih časih prav posebna popestritev. Inspiracija danes pa je bila ta slikca, ko sem ravno brskala po Lookbooku.
Sicer se pa danes veselim črne mini torbice, ki mi jo je poklonila mama. Juhej. In poleg tega sem bila čisto šokirana, saj sem imela nekaj takega v načrtu že precej dolgo, ampak nikoli nisem naletela nanjo.
Zaradi vseh blogov, ki dejansko govorijo o modi, postajam obsedena tudi sama.


Izlet na Planino. Strokovno bočno parkiranje in močno upam, da ni noben opazoval skozi okno. Klepet o tem in onem. O vsem povprek. Naš najljubši kosmatinec.

Končno sem brata zblefirala v pokru. Vsaj enkrat.
Držim pesti in čakam na odgovor. Odgovore.

Rachael Yamagata & Dan Wilson - You Take My Troubles Away

Ni komentarjev:

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...