Poučno je to igranje Activity-ja.
Danes so se iztekle moje "Cool" počitnice. Po pravici. Komaj sem čakala, da se prikažem doma. Izkoriščanje kopališča danes res ni bilo zame, ampak sem se že zelo kmalu podvizala na pot.
Takoj po zajtrku. In pakiranju. Kar je bilo okoli sedmih zjutraj.
Ne spomnim se, kdaj sem dejansko tako zgodaj jedla zajtrk. Če bi bil samoposrežen, sploh ni problema. Bolj je problem v pripravi, ki se zavleče. In v čakanju. In v pospravljanju.
Tam pa, si naložiš, se usedeš, poješ in greš. To je to. Oni pa poskrbijo za vse.
In dan je bil kot nalašč za potovanje. Če odštejem močen naliv na avtocesti iz Radencov in močen naliv malo pred Ljubljano. Drugače sem imela vklopljeno gretje. Sredi poletja.
Zadnjič pa sem se kuhala. Tako, dobesedno.
Poleg števca, ki je kazal 80, na odcepu, na katerem je lilo iz škafa in sem komaj videla avto pred seboj. Do malo več kot enournega lovljenja z madžarom po avtocesti. Vsaj popestreno vožnjo sem imela. Ko me je on prehitel in jaz njega nazaj. In sem ga pustila za seboj. Me je ujel na cestninski in me prehitel ter sem ga jaz dohitela v tunelu. Sedaj pa rečite, da ni to zabavno. In še luči je imel čudno prižgane.
Drugače pa moram reči, da so nekateri vozniki obupni. Z veliko začetnico obupni.
Ko greš 130 po avtocesti in nekoga prehitiš, nekdo meni nič, tebi nič skoči ravno meter pred tabo ven in moraš imeti kar dobre reakcije, da pravočasno povečaš razdaljo. Halo.
Ne pa jaz, ko sem uvidevna in počakam, da me prehiti, potem pa zapeljem ven. Ali pa se umaknem, če vidim, da sem "prepočasna" zanj. Ampak nekateri nimajo prav nobenih manir. Bonton obstaja tudi na cesti.
Obožujem spanje, če to vklučuje mojo lastno posteljo. In sem si ga privoščila. Ker se 5 minutk lahko zavleče v uro, ali dve. Se dogaja.
Julie & Julia. Ponovno. Z mami sva gledala, ker ga ona še ni videla, meni pa se zdi vreden večkratnega ogleda. In definitivno postaneš lačen. Me prav zanima, če se da dobit katero od knjigm, ker bi rada videla te recepte.
Čeprav se ti lahko samo v Ameriki zgodi, da pišeš blog, te objavijo v časopisu in potem te vsi hočejo. To pri nas sploh obstaja? Sliši kdo? Bere kdo? Ne?
Buf booginjo. Kako slastno je izgledalo vse skupaj. In ja Meryl je tako blazno perfektna.
Moja postelja. Obložena s povštri.
Margaret Whiting - Time After Time
Ni komentarjev:
Objavite komentar