četrtek, 8. julij 2010

Utrinek

Videla sem utrinek. In ostala brez želja.
Dejansko sem jih čez poletja videla že precej, imela veliko želja in nobene uresničila.
Kaj mi bo potem to pomagalo, če si nekaj zaželim. Samo še ena, izgubljena želja. Še en občutek razočaranja. Brezveze.
Raje strmim v nebo in opazujem samo lepoto. Ne dejstva. Kako v stotinki sekunde pogledam ravno tisti košček neba, kjer se zdi da nekaj pada. In obnemim.
Brez želja. Ker vse imam.
In ostanejo samo želje. Ker, ko se želja uresniči imaš mešane občutke. Ostaneš brez in zopet si moraš želeti nekaj, da živiš v pričakovanju. Ampak nočem več želeti. Samo hoteti in upati.
Naj želje ostanejo želje. Čeprav se ne spodobi.

Sanjsko.
Zakaj ljudje ta pridevnik tako pogosto uporabljamo. Sanjski avto. Sanjska hiša. Sanjsko potovanje.
Kaj ga dela sanjskega? Ker je nedosegljiv?
Nočem živeti v utvari, da bi imela sanjsko hišo, sanjski avto in šla na sanjsko potovanje. To pri meni ne obstaja.
Imam neko predstavo kako bi stanovanje izgledalo. To ga ne naredi sanjskega, pač pa mojega.
Imam avto. Ne rabim nekaj nedostopnega. Samo vozeči se objekt, ki me pripelje do cilja. In nadvse sem srečna, da ga imam. Pa čeprav na eni strani malce rjavi, je moj.
Nimam sanjskega potovanja. Samo neopisljiv občutek, ko sedim na plaži in poslušam kako voda buta ob skale. Ali kako potok žubori. Kako sonce vzhaja in kako se veter poigrava z mojo obleko.
Ne rabim nemogočih destinacij. Samo dobro družbo.
Jaz bi pod sanjsko potovanje štela Pariz. Ne Dubaja. Oh, Pariz. Nikoli ga ne bom pozabila.

Najmanjše stvari na svetu so lahko največje stvari v življenju.
Rada imam drobne malenkosti, ki polepšajo dan. Ki te naredijo srečnega in takšnega, da z nasmehom zreš v svet in se sam sebi smejiš. Za to ni potrebno veliko. Ni potreben denar.
Samo pozornost. Pogled. Nasmeh. Razgled.
Ne bo me razveselila obleka, ki jo bom pravkar kupila in doma videla račun. Razveselilo me bo dejstvo, da sem v omari ponovno našla kos oblačila, ki mi je pri srcu in ga že dolgo nisem imela na sebi.
Razveselila me bo knjiga. Neverjetna zgodba. Ali preprosti detajli, padanje svetlobe v filmu.
Pisanje. Risanje.
Razveselila me bo poznana melodija, ki jo že dolgo nisem slišala.
In razveselil me bo utrinek na nočnem, poletnem nebu.

Glee - To Sir With Love

Ni komentarjev:

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...