The Last Song. Film je konec koncev le po Sparksovi zgodbi narejen. Kar pomeni zelo interesantno zgodbo, ki se konča tragično, ampak prinese nek nov pogled na življenje. In tako se tudi izkaže. Z malček elementi, ki so vidni v vseh takšnih filmih, ampak lahko bi bilo boljše.
Moteč, ampak res moteč in blazno nadležen faktor v tem filmu je pa Miley Cyrus osebno. Ta deklič pa ne zna igrat. Res ne. Če primerjam samo Dakoto in njo, ji niti v milijon letih ne bi dala naziva igralka. Vloga Hanne Montane ji precej želi, ker je butasta. Ima najbolj nadležen ksiht in izraz na obrazu. Cel čas se šobi in pači in pokvari celotno vzdušje scene. Ne zna biti jezna, ne zna biti srečna, ampak vse naredi napol.
Lahko bi zaigrala ob liku Mie iz Rebelde, mislim, da bi se fantastično ujeli. Ker je naravnost za v mehiške telenovele ali NMK.
Medtem, ko je ostala zasedba proti njej fantastična. Preživela sem samo tako, da sem si namesto nje vizualizirala Ellen Page.
Zelene stene so dobile za sosede še marelične. Delavnica je zaživela.
Zalil me je moj najljubši bratec in to z vrtno cevjo in močnim curkom. V trenutku sem bila premočena do kosti.
Zmagala sem. Kako nenavadno. Hi.Aaron Zigman - Steve's Theme
Ni komentarjev:
Objavite komentar