Saj sem si zjutraj še mislila, da me ne skrbi. Me iz ure v uro bolj.
Dokler ne bom zjutraj čakal, da se bo računalnik povezal na stran, da bom videla rezultate, bom še preživela. Mogoče me malce črviči. Čisto malo.
In nekako v sebi čutim še izliv. Mislim tak, čustven.
Prišla sem do sklepa, da bi se rada zahvalila vsem za ta štiri leta izjemnega prijateljstva. Naučili ste me toliko novega. Spoznala sem nekatere stvari, prišla sem do spoznanj in mislim, da bi ob izbiri druge šole v drugem kraju vse to zamudila. Vsega skupaj ne bi za nič zamenjala. Tudi trenutkov šibkosti in zamer ne bi zamenjala, saj so prinesli le veselje in utrdili prijateljstva.
Hvala za vse piknike, za vsa popotovanja in vse.
Neverjetni ste bili in močno, res močno upam, da se naše poti tukaj šele začnejo in se vse skupaj razcveti v nekaj še lepšega, še bolj čudovitega in da traja v našo neskončnost.
Za vedno in zmeraj.
Prosim ne jokat.
Drugače pa. Včeraj sem končno prebrala knjigo Za vsako rešitev se najde težava. Pogoltnila sem jo v enem kosu. No ostanek. In zdi se mi blazno zabavna. Čeprav z ljubezenskim, srečnim koncem, ampak bom preživela.
Začela pa sem brati Jej, moli, ljubi. Res samo začela. Z uvodom.
Vročina. Sopara. In nikjer ohladitve.
Hladili smo se z mrzlo pijačo. Sladoledom. In posledice so vidne na mojem malce bolečem grlu.
Drugič bom poskušala s čajem, ampak kaj, ko je mrzla pijača iz hladilnika hitreje pripravljena in hitreje pogasi žejo.
Hotela sem imeti Angelina Jolie maraton, ampak sem si premislila. Bom ostala pri filmu Feirce People. Moram še videti konec. Drugače pa Kristen notri igra. In prišla sem do ugotovitve, da je v vsakem filmu precej aktivna in agresivna na ljubezenskem področju. Zelo zanimivo.
Drugače pa sem ironično gledala Huge ravno, ko sem se basala s sendvičom. The Secret Life of the American Teenager. Butaste ameriške najstniške serije z njihovo tipično hierarhijo. Ne glede na telesno težo.
Čutim pritisk. Sedaj pa že.
The Strange Familiar - Courage Is...
Ni komentarjev:
Objavite komentar