Azerbajdžan

Azerbajdžan. Verjetno je bila to včeraj najbolj iskana država na zemljevidih.

Precej presenetljivo so zmagali. Ker kot sem že rekla včeraj: "Nista najboljša. Pesem je v redu. Onadva ne. Ali pa backvokali vse pokvarijo. Nekaj je. Nista za v živo."

Tako, da pojma nimam kako sta prilezla na vrh. Ampak priznam, pesem sem imela že pred prvim finalnim večerom nastavljeno v avtu. Pesem mi je simpatična, njuno petje na Evroviziji pa ne. Največji polom je bil, ko sta morala še enkrat zapeti. V ženski je problem.
Sumim, da je Evropa letos veliko preposlušala posnetke pesmi še pred izborom ali pa res noben ni slišal.
Kot drugo se pa še bolj čudim, kako je Azerbajdžan na Evrosongu. Tako kot se vsako leto znova čudim Izraelu, pa je odnesel že tri zmage. Ter Gruziji. Še nekaj let pa bo sodelovalo pol Azije in pol Afrike. Potem pa bomo iz tega naredili svetovno tekmovanje.
Sem pa veliko bolj navdušena nad Azerbajdžanom, kot nad Švedsko ali Italijo. Res.
Prav presenečena sem, kako so se vse tiste skladbe, ki mi niso najboljše - ravno te so se borile za najboljša mesta na vrhu.

Pevka pa spominja na pokojno Brittany Murphy z bljižnevzhodnimi koreninami.
Poleg tega pa je bolj kot sama pesem zmagala politika. Predvidevam, da rabimo dobre odnose - zaradi nafte.
Oh, ta Evrovizija je res kuhna in dvanajst točk je bilo v večini primerov predvidljivih. Največji problem pa je, ko se tega nikakor ne da preprečiti. In naših 12 točk od Hrvatov smo bili v tistem trenutku veseli.

Ampak konec koncev smo mi največji zmagovlaci letos. Zame je Maja zmagala in pika.
Čeprav je končala točno tam kjer je začela v polfinalu in vmes prilezla na tretje mesto.

Danska bi morala zmagati.
No, to je za letos vse o Evroviziji. Sedaj pa lahko... uživam v dežju.

Našla sem rumeno palerino.
Ki je trikrat prevelika in ugotavljam, kako bi jo privezala.

Šla sem ven n mraz in dež. Na sprehod po dežju. Delno je bil "kriv" pes, delno sem sama hotela ven in sva se sprehodila po zapuščenih ulicah do prve gozdne poti.
S prozornim dežnikom in rdečim trenečem.

Ugotovila sem, da mi ljudje z največjim veseljem ne vračajo stvari. Ali pa me kljub neprestanemu opominjanju prezirajo. Resno!

Ell & Nikki - Running Scared