Še nos mi popolnoma popušča in je zaloga robčkov obvezno sredstvo. Oči pa so mi tako zabuhle, da ji vleče malo skupaj. Čuden občutek.
Ne, nisem jokala. Alergija na neko travo ali rožo me je pahnila v takšno stanje. In se noče popravit. Mogoče bo pa jutri bolje.
In na koncu sva oba s psom kihala, ko sva se potikala čez travnik. Kaj takšnega.
Mikrovalovka je lahko kot televizija. Čeprav to sedaj nič tako zvenelo kot "moj dežnik je lahko balon".
Na okenski polici ohlajena skodelica čaja, se lahko v počasnih krogih segreva. V temni kuhinji pa mikrovalovna pečica izpade kot zaslon ekrana v kateri se enakomerno in strašno zanimivo vrti naokoli notri postavljena stvar. No, meni se je zdelo super zanimivo. Ha.
Danes je Cinco de Mayo. Praznik. Ne naš.
V Mehiki predstavlja datum zmage nad francoskimi silami pri mestu Puebla v 19. stoletju. Vsak dan izvem kaj novega.
In očitno to praznuje predvsem latinski del Američanov z margaritami. Zdajle sem si tudi sama zaželela kakšno margarito v roki.
Zajec. Skrival se je v predalu. Še iz decembersekga prazničnega vzdušja. Kupljen na stojnici.
Govorim o čokoladnem zajcu. Ki pa je res bolj primeren za pomladanske dni.
Oh, okusno in sladko.
Pikapolonice nosim. Spravila sem jih skupaj. In to je še ena izmed stvari, ki je bila kupljena decemberskega dne na stojnicah. Ne vem kaj je danes.
Country Strong. Sploh nisem pričakovala takšnega konca. Ja, del mi je še ostal in sem ga sedaj pogledala do konca. Ostala sem čisto, ampak malo, pretresena. Ne vem zakaj, na nek čuden način obožujem takšne filme. Čeprav mi je Gwyneth Paltrow tako grozno antipatična. Verjetno zaradi Gleeja in vse "pevske" kariere kar iznenada. Pa mi ni nič posebnega. Ne maram je.
Ni komentarjev:
Objavite komentar