Danes dve leti nazaj se je začela popolnoma nova, drugačna zgodba. Danes dve leti nazaj je bil en prav poseben dan. Odločitev je bila takšna, da bom za svoj rojstni dan, katerega številka je kazala na polnoletnost, dobila psička. To ali pa vrtno gugalnico. Saj pravim - kaj?
Internet je pravi mali čudež in zaklad, zato kaj hitro najdeš potrebno informacijo. Torej kocka je padla in že smo bili na poti. Pustolovščina se je začela in krenili smo v smeri vzhajajočega sonca. S tem pa smo se dobro seznanili, da garmin ni najbolj zanesljiv smerokaz. Malce nas je zavajal in odpeljal okoli Sladke gore. Ko smo to skoraj že drugič naredili, takrat smo našli pravo vas. Ki ni polžja.
Imeli so pse. Imeli so jih veliko. Pa je stric prinesel ven dva mladička, ki sta še ostala. Mali črni kosmatinček in beli puhek. Oba prikupna labradorčka, ki sta se kobacala naokoli. Spomnim se kako je črni pristopil in ves zbegan in navdušen ob enem začel lizati mojo roko. In to počne še danes.
Tukaj je prišel trenutek, ko sem rekla - tega bi.
Malega črnega lumpija. Ki smo ga naložili v modro gajbico in odpeljali domov.
Bil je naš kuža. Jokal je samo prvih pet minut. Potem pa ga je zmanjkalo. In malo postokal, ko se je zbudil. In to je bilo to. Vedel je, da gre na lepše. Vedel je, da se bo imel super z novo družino. In ne vem, če bi mu kaj takega lahko zanikala.
Domov je prispel kot Ron. In tu se je zares začela dogodivščina, ki traja še danes.
Tu smo v hišo pripeljali našega novega člana in veliko veselja. Dogodivščin in neprecenljivih trenutkov.
 |
| 30.5.2009 |
Z vajami za kemijo sem uradno končala. Juhej.
Zanimivo dejstvo - beseda Nylon je sestavljena iz kratic dveh večjih mest. New York in London. Asistentka nam je rekla, da je to nekaj v zvezi z najdbo.
Ampak kakorkoli - internet trdi drugače, ampak jaz si bom to zapomnila kar po tem zanimivem dejstvu.
Poleg tega pa je iz pričakovane 'ferrari' rdeče nastala rdečkasto oranžkasta. Lahko omenim, da so bili moji prsti na koncu takšne barve. Še pokrova flomastra ne znam odpreti brez, da bi se popisala. Kaj šele zmešati barvo.
Na rit me je vrglo, ko sem ugotovila, da moram narediti mapo. Res? Zares? Letos?
Sedaj moram nekam med vse stlačiti še to. In bojim se, da nimam dovolj inspiracije.
Danes smo imeli dobra vprašanja, dih jemajoče odgovore in najboljšo prestavitev.
Če imamo upanje, na kaj se to sploh nanaša. Če ni dobrega in slabega v smislu odkupovanja, kaj je potem potrebno. Če si v sebi 'mrtev' in iskrico zaneti upanje, življenje pa vera v nekaj, naj bi to predstavljalo tisto bistveno.
Skratka vedno imamo nekoga, ki nas popolnoma osupne z ogdovorom ali njegovim načinom pripovedovanja. Noro.
Ni komentarjev:
Objavite komentar