Pes je čudovito bitje. Vedno se prikrade, ko ve da imaš nekaj v rokah, kar bi mu šlo dobro v slast. Včasih pa se prikrade čisto tako. Malo te gleda s svojimi največjimi očmi in ti nato skoči v naročje. Zgolj s prvimi tacami, ker še vedno gre tu za labradorca. Tu začne najbolj entuziastično mahati z repom in te čisto obliže. Hoče ti prislonitit lupčka na lička, a ne uspe najbolje. Val smeha se kar izvije iz mene, on pa še vedno vztraja.
Tu kuža pokaže svojo naklonjenost in ti razvedri še tako siv dan. On je tisti, ki navdušeno čaka pred vrati in ki ti pride s smrčkom pod roko povedati, da bi šel ven.
Poglabljala sem se v fiziko. Pa mi ne gre niti najbolje. Že pri resničnih vijakih imam težave s smerjo - pri navideznih, teoretičnih so še večje. Na začetku je bilo vse bolj preprosto, sedaj niti zanimivo ni.
Potep do jeza. Kjer se je odvilo pasje veselje. Takšno z lovljenjem palice. Plavanjem. In mokrimi tačkami. Na vroč sončen dan.
Mak.
Zjutraj se je na liste jagod nabral prav zanimiv vzorec. Kapljice vode so se ujele na konice.
Ni komentarjev:
Objavite komentar