Vsakič, ko sem šla pogledat in hotela kaj novega vnesti mi je tako "prijazno" izpisal: "Blogger trenutno ni na voljo. Opravičujemo se za moteno storitev."
Skratka blazno nadležno. Pa še cela zmešnjava je nastala z zadnjimi objavami, saj je eno izbrisal, druge pa ni objavil. Ampak čudežno sem ta problem nemudoma rešila.
Tako, da upam, da sedaj je vse napisano in naloženo.
Petek trinajsti. Tega se niti ne bi zavedala, če ne bi po nesreči naletela na naslov članka, ki je namigoval na to. Šele takrat, mi je pogled naneslo na datum.
Niti ne vem, zakaj ljudje zganjajo tak cirkus okoli tega.
Skratka Slovenija je vsaj malo in navidezno stopila skupaj. Zlobni jezki so za nekaj trenutkov molčali. In čestitke Maji so mrgolele.
Opravičeno smo ponosni. Res ponosni.
Jaz bom s še večjim navdušenjem spremljala celotno Evrovizijo vključno s televotingom, ker tokrat bo šlo zares. Tokrat bomo tudi mi dobivali točke. Slišite vsi! Torkat gremo do konca!
Danes sem še dvakrat pogledala del, ko so razglasili Slovenijo kot državo v finalu. Toliko, da sem se prepričala.
Gardelin je uprizoril Truth Story. Resnična zgodba. Sami so zapisali: "Komedija, ki bo v času recesije, tajkunov in vsesplošne politične ter gospodarske zmede, še kako aktualna!"
Pa še kako res je. Kako težko je najti resnico.
Končala sem počečkana po rokah. Zavezala sem jagode. Poslikala vse rožice. In pripeljala šajtrgo. Potem pa skoraj razsula vrt z "mojstrskim" metanjem frizbija.
Skratka čisto super sončno popoldne. Z veliko kihanja.
Ni komentarjev:
Objavite komentar