Toulouse-Lautrec

Polna vtisov. Polna navdušenja.
Toliko mesecev sem odlašala in si prigovarjala, da bom šla na ogled. Ta se mi je skoraj izmuznil.
Toulouse-Lautrec. Mojster plakata.
Vsak dan sem hodila mimo plakata in vsakemu, ki je imel pet minut časa to tudi razložila. Da bom šla gledat. Nekoč. Nekdaj.
Nekoč. Nekdaj. Je prišel. Danes.
To samo, ker je KŠK tako kul in je organiziral voden ogled razstave za male pare.

Zabavno dejstvo. Srečala sem učiteljico iz osnovne šole. Prepoznala me je po očeh. Zanimivo dejstvo.
Naneslo je kako lahko ljudje v zadnjem trenutku naredimo vse. Ne glede na to koliko dela ali časa imamo na razpolago. Takrat postanemo pravi superjunaki.
Tudi zadnji moment se da ogledati razstavo. Kako pričakovano.
Sem pa dočakala.

Impresionirana sem. Nad stilom. Preprostostjo.
Dejstvom, da je to litografija. Meni so se grafične tehnike vedno zdele tako robate. Ne vem zakaj nosim tak prizvok ob tem.
Najbolj pa se mi zdijo zanimive risbe. In slike.
Pri vseh umetnikih je fino videti njihove risbe. Njihov začetek. Ker kakorkoli obrneš vedno se vse začne s skico, risbo.
Je nekakšno zrcalo umetnikove duše.
Umetnost pa je hrana za dušo. Tako fina. Tako čudovita. V vsej svoji veličini.

Moulin Rouge. Jane Avril. May Milton.
Confetti. Caudieux. L'Aube.
Perica. Nekaj v zvezi s straniščem. Nekaj v zvezi s hlačnimi nogavicami.
Poleg tega sem med vsem tem brskanjem naletela na še eno zanimivo sliko. Ki je dejansko podobna kot perica. Rosa la Rouge.

Tista, ki nam je razlagala o njegovem življenju je povedala veliko zanimivih stvari. Tudi tako. Mimogrede.
Danes je bil vsekakor poučen izlet. Kljub savni v avtomobilu.

Za povrh vsega sem pa komaj po tem, ko sem stopila iz avta odmaširala na sprehod.
Našemu psu poslušnost ni ravno vrlina.
In lahko samo še padem v posteljo. Popravek. Splezam.

Še zadnji požirek čaja.

Ellie Goulding - Your Song