Danes me vsi oblegajo z božičnimi sms-i. A jaz se ne dam. Dejansko sem se odzivala zgolj na enga. Tako fino je, ko se ti nasmeh pričara na obraz, ko vidiš novo sporočilo. Dolgo novo sporočilo. Ah...
Filmi utrujajo. Are We Done Yet? In z bratom sva zaspala nekje proti koncu. Oba. Na enem kavču. Kar je bilo čutiti, ko sem dobila brco in se obrnila naokoli.
Potem pa se je prižgala luč in zaslišalo se je nekaj glasov. Bila je potica in suho meso. Same dobrote so nas obiskale, ki sta jih prinašala ata in mama.
Pa že čestitke sem izdelovala. Današnji dan se zdi tako dolg.
Snega pa ni. Ni božične pravljice. Samo kaplje dežja, ki povzročajo traparije po državi. In topijo še zadnje ostanke snega.
Belega božiča že dolgo ni bilo.
Ne vem kaj je zadnje čase z vzdušjem. Vse je bolj kot ne spomladansko. Vsi delijo neke vesele novice. So se letni časi resnično postavili na glavo, ali je to zgolj praznični čas?
Božična večerja. S pečenko in pečenim krompirjem. Slastno. Za sladico pa potica in partija remija. Več iger.
Še kuža je bil ves prazničen z rdečo pentljo okoli vratu. Iiii.
Zvonovi že donijo vse naokoli. In jaz s psom tečem po ulici.
Še malo pa bo nastopil Božič. Še par minut. In potem se bom prav potiho spravila v posteljo in se prebudila v božično jutro.
Ne morem verjeti. Božič bo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar