Tako fino je brskati po SSKJ-ju. Ker se mi vedno zdi fascinantno, ko si v glavi zastavim besede in vidim da obstajajo in imajo skoraj takšen pomen kot ga predvidevam.
ekspedícija-e ž (í) 1. potovanje posebne skupine, navadno z raziskovalnim namenom, odprava: vrniti se z ekspedicije; odpraviti se na ekspedicijo; ekspedicija na južni tečaj; ekspedicija za proučevanje spalne bolezni / trgovska ekspedicija; pren., ekspr. otroci so delali ekspedicije v bližnje sadovnjake // skupina, ki se udeleži takega potovanja: člani ekspedicije; vodja ekspedicije na Mont Everest 2. pohod vojaškega oddelka v sovražen ali tuj kraj: fašistična ekspedicija; ekspedicije na sovražno ozemlje / kazenska ekspedicija vojaška akcija, s katero hoče napadalec s strahovanjem odvrniti prebivalstvo od sovražnih dejanj ali se maščevati 3. odpošiljanje, odprava: točna ekspedicija časopisov; ekspedicija zdravil; prostor za ekspedicijo // oddelek v večjem podjetju, ustanovi, ki skrbi za odpošiljanje; ekspedit: časopis je že v ekspediciji ♪
Z bratom in psom smo odtavali na sprehod v gozd po celem snegu. Končali pa smo nekje po strmem terenu skoraj ob vodi, kjer je bilo vse prej kot preprost sprehod.
Bila je taka bolj Jackie Chan akcija, kjer smo se metali po hribu, da bi lovili veje za katere smo se prijeli. Ampak to se tako obupno sliši samo prebrano, ker v resnici je bilo malce manj razburljivo oziroma malce manj pretirano.
Čeprav sem res zdrsela po hribu. Enkrat zaradi odlomljene veje, drugič pa namenoma, ker je bila to najhitrejša in najenostavnejša oblika potovanja. Definitivno bi rabili tiste plastične lopati.
In najbolje je gledati kuža, kako z užitkom skače po snegu, ki mu sega do trebuščka. Ko preskakuje vse ovire in teče gor in dol, da bi videl, če sva oba za njim. Potem pa se požene v brezciljni dir za neko stvarjo in se že čez nekaj sekund obrne, da preveri, če ima svoje še na obzorju.
Bolj kot se trudiš, da ga spremeniš v belega, ti to prepreči v eni sami potezi. Se strese in postane črn nazaj.
In kot največji firbec zre čez ograje.
Ampak še boljši pa je, ko preprosto omaga, ko pride v toplo zavetje doma. Je prvi, ki leži poleg kavča na tleh od čist utrujenosti. Ampak ga vonj praženega krompirja premami, kot premami nas. Hrana je vedno njegova šibka točka. Ob pogledu.
Družabne igre pa prinesejo obilo smeha in celega Maria, ki ga nismo že videli dovolj časa. In ga zopet ne bomo.
Mraz. Toplota. Nenehno spreminjanje temperature ima prevelik vpliv na moje že tako razpokane ustnice. In res čisto nič ne pomaga. Trenutno si z velikimi količinami bepanthena lajšam bolečino.
Za jutri pa me muči gromozanska dilema. Iti na fiziko zjutraj. Ali ne. Čakati od 2,5 - 4 ure ali ne. Iti na kemijo ali ne. Pisati test, ker sem že tako ali pa tako obsojena na izpit. Ker edina stvar, ki jo hočem narediti je to, da se spravim zvečer v Ljubljano na druženje v božičnem vzdušju.
Ker po drugi strani pa lahko dokončam seminarsko, kar je tako ali pa tako bolj na tesno s časom kot vedno.
Bom prespala.
In kaj so pametni triki da naučiš svojega psa. Pospravlanje tvojih štumfov po stanovanju. Kako kul triki.
Ni komentarjev:
Objavite komentar