Čepeti

Res ne vem, ampak moj občutek za čas se je nekje spet zgubil. Danes sem bila spet prepričana, da je ura eno, da zamujam in vse, ampak je komaj odbilo opoldne. Pa že zadnjič enkrat sem paničarla in predvidevala, da jim je šel cel sistem na železniški. Ja.

Če ni tiste naše "najljubše" asistentke, je kemija sprejemljiva. In še vaje mi ni bilo potrebno delati še enkrat kot ponavadi. Pač sem bolj kot ne antitalent. In še roka se mi trese, da sem danes komaj dodala indikatorje. Metiloranž. Fenolftalein. Lakmusova tinktura. Kakšna imena. Prvič slišim.


In potem sem malce zmrzevala po ledeno mrzli, sončni Ljubljani. V centru po stojnicah in naokoli. Ne vem, ampak vedno se je zabavno ustaviti pri tisti z miselnimi igrami.

Kosilo z Amy. Kako fino je samo sedeti v prijetni gostilnici in se družiti. Misilm, da sva tam obsedeli za kakšni dve uri in je beseda neprestano tekla. Ob dobrotah. Juhica. Ohrotova, mislim da. Smetanova omaka s piščanecem in rižem ter sladica z jagodno kremo. Mmm.
Prijetno s koristnim. In povabljena sem na čajanko. Takšno božično. Iii.


Activity. Po najdaljšem času. Še vedno mi gre kar v redu.
In ali kdo ve, kakšne družabne igre se gredo lahko Američano in Slovenci skupaj in pri tem ni kakšne prevelike jezikovne ovire. Twister izpustimo. Ker z raznimi Activityji in podobni zadevami nastane problem.

Marion Cotillard & Franz Ferdinand - The Eyes of Mars