ponedeljek, 13. december 2010

Opica na drogu

Sedaj vem, da je za opico boljše, če skoči dol z droga preden se ta podere, kot če pade skupaj z njim. Ja takšne so naše fizikalne naloge. In ne nisem bila edina, udeležba je narasla za 500%, kar pomeni, da nas je bilo 5. Cel dosežek skratka.

Po antikvarjatih imajo ogromno pravljic in slikanic in otroških zgodbic. Celo knjigo Jelke Reichman. In ne razumem zakaj ta ime nobenemu ne pokaže luštkanih otroških slikic pred seboj. Mogoče je samo pri meni priljubljena ilustratorka. Njene ilustracije naredijo otroški svet preprosto prikupen. Ne pa sodobne bojevne risanke in slikanice teh junakov. Ne bom prebolela tega.
In takih knjigic z najlepšimi pravljicami je bilo dobesedno cel kup. Skoraj kot nove ali pa nove, skratka izgledale so izvrstno. Kot tudi male knjižice umetnikov.
Pogrešam poslušati in razpravljati o umetnosti. Risati v veliki risalnici. Saj to sem že omenila, ampak iz mene se občasno izlije to in si želim sedeti na pručki z velikim listom papirja pred seboj ob klepetavih sošolkah.
Ker tukaj nimam nič. Samo kup čudnih predmetov.

In ja najdla bom knjigarnico imenovano Kres pod gradom in si ogledale knjižico s plesalkami celega sveta. Ker sem tako brala na Pepermintu. Dobro da imamo splet, kaj splet, bloge. Če ne bi vedela za polovico stvari, ki se dogajajo v Ljubljani.
Prav zares jo bom našla.

Zadnje čase pa samo še jem. Res. Cel vikend sem samo jedla.
In danes sem dobila lepo popečenega piščančka z rižem. La Storia je zakon. Prav res.
In ja, zaneslo naju je ob misli na ješpran. Mmmm. Kako dolgo že ni videl mojega želodčka. Namig? Hihi.

Potem pa se mi po glavi podijo misli, da zadnje čase ne napišem nič pametnega ali pa da mi manjka tisti ščepet za okus. Ampak po drugi strani sem pa čisto zadovoljna.
Čeprav se mi vedno pogosteje dogaja, da na pol stvari pozabim in se spomnim na drugo polovico, ki jo niti nisem imela v misih.
In v sanjah ste mi vsi zatrjevali, da so tiste palačinke ob robu Prešernovega trga res fantastične. Bom nekoč poskusila. Me mika.
Mislim, da je to posledica vseh kuharskih blogov na mojem bloglovinu. Šmentana reč.

Tudi gospodična Božičkova je našla nekaj prikupnega in nadvse uporabnega. Ha.
In Pariz je visel iz mene ter se v obliki Eifflovega stolpa bahal.
Pa še to, topli pudingi z ohlajenim vrhom so najboljši. Pa sem spet pri hrani... joj.

Malvina Reynolds – Little Boxes


Ni komentarjev:

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...