Cocte

Če je kaj še bolj kot so filmi je to kako so snemali filme. Vedno sem hotela to gledati. In še vedno hočem. Odkrila sem zakulisje zadnjega dela Harry Potterja. Ja spet smo tu. Oh, Rupert.
In ne moreš, da se ne bi valjal pod mizo.
Poleg tega pa sem odkrila še ostale tri knjige v povezavi s čarovniškim svetom. Moram prebrati.

Spanje do 11ih in učenje kemije. Sicer nič od tega ni pripomoglo k ničemer. Ker se mi zdi, da bi pri prvem lahko še malce poležavla, pri drugem pa sem že tako ali pa tako popolnoma izgubljena. Saj jemljemo snov s svetlobno hitrostjo in se niti zadihati ne da. Čeprav se niti pri kemiji ne rešeš odvodov hitrosti in logaritmov. Ne vem zakaj se to naenkrat tako zakomplicira in ovržejo vse prejšne poznane formule za posebne primere.
Tako da ja, bolje če sploh ne bi šla pisat.

Kuža pa sedi prav gosposko.

Odposlano tja daleč stran.
Tako rada se potikam naokoli po stanovanju mojih prijateljev iz tujine. Čeprav sem ugotovila, da do sedaj še nisem bila v sobah. Samo povsod drugje. In niti malo se ne obremenjujem, če je raztur. Samo usedem se na kavč s čajom v roki, topli dnevni sobi in prižganimi svečkami. Z božično okrasitvijo in božično glasbo za podlago ob prijetnem klepetanju. Kako preprosto je zaužiti trenutek.
Danes so se pojavila čist zakomplicirana in čisto težka vprašanja, ki so na prvi pogled povsem otroška. Nebesa. Pekel. Vice. Kaj in kako.
Čeprav sem na poti do vlaka razmišljala v povsem drugačni smeri in dobila idejo. Naredila seznam in začela. Z nečim. Vsaj upam. Res me zanima par vprašanj. Saj ne, da jih je celotna stran pa vseeno. Počasi se daleč pride, pravijo.

Po ameriški stereotipih delujem, izgledam irsko. Kaj takšnega.

Linkin Park - Waiting For The End