In ko smo že pri hrani. Zopet sem si ustvarila zaloge lazanje za dva dni. Dobro, da jo samo jaz jem. Ker s pripravo sem začela že ob 11ih oziroma še malce prej, ker sem morala iti na vlak.
Presenečeno sem včeraj odkrila, da so se številke na voznem redu malce zamenjale. Pa se bom morala zopet privajati.
Razšrile so se Božičkove reklame za Coca-Colo. Sem že skoraj mislila, da so pozabili nanje to leto. Ker od vseh božičnih in akcijskih reklam za vse trgovine, te pričarajo največ čarobnosti. Mislim tako kokakolasto.
In bilo je mraz. Premraz. Samo na srečo sem odrinila napot malce pozneje v dnevu, ko so temperature prišle na mejo zdržljivega, čeprav so bile še vedno pod ničllo. Ampak ne tako globoko, kot so bile dejansko zjutraj. Ko so termometri kazali debelih -12°C. Stopinj pod ničlo.
Tako pravijo. Jaz sem jutro lep prespala.
Nisem zatavla v knjigarnico, ker sem doživela zahrbtno presenečenje. Prav dobesedno se je pojavila za mojim hrbtom in me čisto presenetila. In potem sva že bili na čajčku in kavici na mali terasi.
Je lahko prikupno in ni lepo?
Človek težko verjame, koliko smeha smo sposobni izvesti med samim druženjem. Ker vsak torek se prezgodaj znajdem pri mojih najljubših Američanih. Kjer vlada takšno vzdušje, da človek kar poskakuje naokoli po tem.
Ni komentarjev:
Objavite komentar