četrtek, 2. december 2010

Čardž

Sprašujem se zakaj so črte ravne v zvezkih. In zakaj ne nosim barvic seboj. Res bi potrebovala vnesti barve v svet. Zapiske in na siv faks. Pardon vijoličen.
Napisala sem skoraj vse. Ampak bolj na slikoven način.
Medtem, ko so kolegice v vrstah za menoj skrbno zapisovale vsako potankost so se kolegi na desni zabavali na svoj način s kalkulatorji.
Definitivno nam je fizika stopila v glavo.
In mogoče se bom odrezala bojše kot pri matematiki, saj jo je po tistem kar smo slišali naredilo le 10% ljudi. Joj. Šmentana reč.
Tako, da fiziko sem pričakovala še težjo, ampak ne bom nič rekla, ker ne vem kako sploh funkcionira moje znanje v praksi.


Pompee. Ampak kaj, ko ga izdajajo roza štumfi. Pa tako blazno se nosi.

Potovanje na vlaku so mi polepšali Američani. Kje vse jih človek sreča. In najprej sem mislila, da se mi blede, a ko zagledaš štiri obraze in ne samo enega si ali čisto zmešan, ali pa jih dejansko vidiš. In tam so bili.

Jaz pa pacam nekaj skupaj, ampak moram preložiti za en dan. Jutri grem na potep. In ja, mi si lahko privoščimo potep samo tja in nazaj, ko imamo vse tako blizu. Buon giorno, Italia.

Ronan Keating - If Tomorrow Never Comes


Ni komentarjev:

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...