Čajanka

Še na poti od doma, ko sem drugič stopila skozi vrata, sem skočila in zacvilila kar precej. Moj preljubi bratec je bil vedno uspešen v strašenju. Mene!
Seveda da sem pozabila mobitel doma. No skoraj pozabila. Ampak tipično.
Zadnje čase je tako, ali sem nerodna trikrat preveč ali pa pozabljiva, petkrat preveč.


Na božični čajanki je bilo - noro! Mislim, res super. Res!
Takšni večeri so mi blazno všeč, ne tisti, ki bi po mnenju ljudi morali biti ob takšnem obdobju. Polni žurov in zabav in pijančevanja. Nisem za to, res ne.
Jaz sem za umirjene večere, mislim bolj umirjene. Brez alkohola, z odlično družbo in ne gručo samih neznancev, ki tekmujejo kdo se bo večkrat zadel vate.


Kdaj pa nisem jaz povsod prezgodaj. Le kdaj.
In ja iskanje parkirišča v Ljubljani je vedno posebno doživetje. Ampak mi je uspelo. Po tretjem poskusi. Verjetno je bil tretji. Ker prvič sem zgrešila zavoj desno, drugič sem si rekla, da bo še kje drugje prosto in tretjič sem se pripeljala na tisto parkirno mesto. Saj ne da bi bilo daleč, pa vseeno. Sem takšna, da vedno iščem čim bližje in čim ugodneje.

In na sliki je pristen smeh, ko me je pobralo od njega, ko sem dojela vsebino sms-a.

Gruča ljudi se je nabirala. Saj sem morala počakati na vse, ki so se z vseh koncev počasi majali proti cilju. In jim je uspelo v samo nekaj minutnemu razmiku. Super splanirano, mar ne?
In tako sta nam fanta pridržala vrata in že smo bile vse v dvigalu, z malce vzhičenja v nas. Mislim jaz sem ga imela, druge so verjetno bolj kot ne kaj drugega čutile, sploh ko jih niso poznale.

Dan se vedno začne z objemom. Ali pa večer, popoldne. Pač lepi trenutki dneva. Ja tako, lepi trenutki dneva se vedno začno z objemom. Mogoče me kdo kdaj citira.
Sama sem za to priložnost skočila v mojo maturantsko zeleno oblekico, ki je bila božična predvsem po obliki smreči z vsemi volančki. In pentljico na glavi. O ja. Pravi užitek se je bil spraviti v oblekico. Z namenom. In tudi vsa ameriška dekleta so več kot ne upoštevala njihova navodila. Všeč mi je.


Čaj je tekel v potokih in piškotki ter pecivo se je bahalo na vseh pultih. Na obloženih krožnikih v prekrasni podobi. Tudi naredi-si-sam pecivo. Oziroma bolj okrasi-si-sam pecivo. Kako kulj. Čaj pa sem si dolivala kadar mi je pogled segel na vrata kuhinje in je bila moja šalička prazna.

Laura je začela s slovenskim pozdravom za vsa prisotna dekleta in sledil je bučen aplavz. Si ga je resnično zaslužila. Verjetno si najbolj prizadeva, da bi znala kaj povedati.
In potem smo poslušali o Božiču. O njegovem pravem in dejanskem pomenu. O tradicijah. O darilih. Materialnih in tistih drugih, bolj pristnih.
Ker darilo je nekaj za kar se ne zahteva vračila ali poplačila. Darilo se podari in je pravo, kadar je podarjeno iz srca. Tudi Amy in Melissa sta delili zgodbe in pomene z nami. Navdihujoče.
Tradicija se je delila med nami. Skupaj s Stacy. In prav zanimive tradicije imajo ljudje okoli božiča ali povezane z njim. Čeprav se je pri nam to množično razširilo šele pred leti.


Potem pa smo bili povsod in pili čaj. No, jaz sem ga v ogromnih količinah. Vedno sem imela polno skodelico v roki, čeprav sem neprestano pila in hodila v kuhinjo.
Ljudje so počasi izginjali, zabava pa je bila vedno bolj udarna. Mislim vedno bolj zanimivo je postajalo.
Prišli smo tudi do točke, ko smo plesali in se vrteli ob zvokih Golice. Polka je zabavna stvari. In šli smo se igrice Love/Hate. Ter jedli piškote.

Užgali smo eno debato po slovensko s kolegicami za katere sploh nisem vedela, da so tam dokler nisem nanjo naletela med dolivanjem čaja. In težko nas je bilo ustaviti. O debati o jezikih. Ko je nekje za nami zvenela angleščina.


Poslušali smo tudi božične pesmi in gledali posnetke s slovenskega talenta. Baje se vrača naslednje leto.
Tako, da moram reči, da je bilo pestro in blazno fino. Mi nimamo takšnih stvari, mi nimamo niti volje, niti potrplenja. Ampak oni očitno imajo vse in resnično mi prija.
Ker kaj je boljše kot okoli poskakovati z velikim nasmehom in kamero v rokah. Čeprav se z velikim nasmehom tudi da. In sem. Potikala sem se naokoli vsa navdušena in delila svoje navdušenje z drugimi. Se zibala v ritmu glasbe in skušala prepevati na poznane pesmi.


Ampak čas vedno mine in potrebmo je tudi najti avto in se počasi odpeljati proti domu. Kar mi je tudi uspelo. Brez težav. In že sem tukaj ter tipkam.
O čudovito preživetem večeri, kateri je bil res vreden. Se je splačal.

For my girls:
Thank you all for another amazing evening. In was really, really great. I loved such things and I love opportunity to dress up.
Jenny is great with food stuff, and my offer for helping her stil stands. So...
And thank you for amazing speaches all three of you (Laura, Amy and Melissa). It was inspiring to listen to them.
I would love to have some evening like this and I'm really glad to come. And I had so much fun.

Martina Šraj - Dovolj ljubezni